V skladu z 371. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) je akontacija davka enaka znesku davka, ki se izračuna od davčne osnove po davčnem obračunu za predhodno davčno obdobje in po stopnji, ki velja za tekoče davčno obdobje.
Pri izračunu stopnje davka velja spomniti na posebnost pri tistih davčnih zavezancih, ki imajo davčno obdobje različno od koledarskega leta, ko je pri določanju stopnje potrebno upoštevati tako stopnjo za leto, ko se predhodno davčno obdobje zaključi, kot tudi stopnjo za leto, ko se naslednje davčno obdobje začne, in sicer sorazmerno glede na število mesecev poslovanja v posameznem koledarskem letu.
Davčni zavezanec, ki prične poslovati in tako nima podatkov za minulo leto, pač pa predvideva koliko bo ustvaril v tekočem letu, sam izračuna akontacijo davka glede na višino predvidene davčne osnove in stopnjo davka davčnega obdobja, za katerega se plačuje akontacija. Obrazloženi izračun davčne osnove, višino akontacije ter obrokov akontacije predloži davčnemu organu v 8 dneh po vpisu v primarni register oziroma uradno evidenco organa. Izračun pripravi na obrazcu davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb z izpolnitvijo samo tistih postavk, ki so potrebne za ustrezen prikaz višine davčne osnove, akontacije in obrokov akontacije.
V primeru, ko gre za davčnega zavezanca (nova družba), ustanovljenega s prenosom podjetja oziroma dela podjetja fizične osebe, ki opravlja dejavnost, ki predlaga davčni obračun v skladu z 297.a ali 297.b členom ZDavP-2, pa davčni zavezanec izračuna akontacijo davka na podlagi podatkov zadnjega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti fizične osebe, ki opravlja dejavnosti, in je prenesla podjetje oziroma del podjetja na davčnega zavezanca, ob upoštevanju obsega prenosa in uveljavljanja ugodnosti pri prenehanju opravljanja dejavnosti fizične osebe. V tem primeru davčni zavezanec izračun pripravi na obrazcu davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb z izpolnitvijo samo tistih postavk, ki so potrebne za ustrezen prikaz višine davčne osnove, akontacije in obrokov akontacije.
Obrazložen izračun predloži davčni zavezanec vedno in sicer ne glede na to, ali je izračunal dobiček ali izgubo.
To pomeni, da izračun akontacije davka opravi tudi davčni zavezanec, ki se je odločil za ugotavljanje davčne osnove na osnovi normiranih odhodkov. V tem primeru davčni zavezanec opravi izračun akontacije davka ob priglasitvi t.j. najkasneje do 31. marca tekočega leta za tekoče leto. Priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ob prehodu iz ugotavljanja davčne osnove po splošnih določbah (obstoječi zavezanci) opravi davčni zavezanec v skladu s tretjim odstavkom 382.a člena ZDavP-2. Priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ob začetku poslovanja (novi zavezanci) pa davčni zavezanec opravi hkrati ob predložitvi prijave za vpis v davčni register v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma od vpisa v uradno evidenco organa. Sestavni del vpisa v register je, tako kot pri fizičnih osebah, tudi izjava o načinu ugotavljanja davčne osnove in obrazloženi izračun predvidene davčne osnove, višino akontacije ter obrokov akontacije davka od dohodkov pravnih oseb.
V skladu s Pojasnilom DURS, št. 4200-58/2013 01-640-02, priglasitev velja avtomatično tudi za naslednja davčna obdobja, razen, če zavezanec sam obvesti davčni organ o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v skladu s tretjim odstavkom 67.c člena Zakona o davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2), oziroma če zavezanec ne izpolnjuje predpisanih pogojev dve zaporedni davčni obdobji, kot določa peti odstavek 67.c člena ZDDPO-2.
V skladu s 67.e členom ZDDPO-2 se pri določanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov upoštevajo davčno priznani prihodki in normirani odhodki v višini 70 % teh prihodkov v zadnjih dveh letih pri ugotavljanju davčne osnove za leto 2014 in v višini 80 % pri ugotavljanju davčne osnove za leto 2015. Tako ugotovljena davčna osnova se ne more zmanjševati za priznane odhodke, zmanjšanja davčne osnove in davčno izgubo, prav tako se ne morejo uveljavljati davčne olajšave. Glede na to, da se pri določanju akontaciji dohodka upošteva davčna osnovo za minulo leto in stopnjo davka za tekoče leto, se pri obračunu akontacije dohodkov za leto 2015 upošteva davčna osnova, ki je bila pri normirancih določena z upoštevanjem 70 % prejetih prihodkov Pri tem velja omeniti, da se pri obdavčitvi pravnih oseb za leto 2015 upošteva 15% davčna stopnja tudi pri ugotavljanju davčne osnove z normiranimi odhodki, pri ugotavljanju davčne osnove z normiranimi odhodki samostojnih podjetnikov pa se v skladu z upošteva 20 % davčna stopnja.
Razliko v višini akontacije, ki nastane zaradi spremembe davčne osnove na podlagi novega davčnega obračuna, mora zavezanec za že dospele obroke akontacije plačati pri prvem naslednjem obroku akontacije.
Če je višina akontacij na podlagi novega davčnega obračuna manjša, se preplačila zapadlih in plačanih obrokov akontacije vrnejo.
Akontacija davka se v tekočem davčnem obdobju plačuje v mesečnih obrokih, če znesek akontacije presega 400 evrov, oziroma v trimesečnih obrokih, če znesek akontacije ne presega 400 evrov. Obroki akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v desetih dneh po dospelosti.
Davčni zavezanec, katerega davčna osnova za tekoče davčno obdobje se razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno obdobje, lahko od davčnega organa zahteva spremembo višine akontacije. Davčni zavezanec vloži zahtevo najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka akontacije in priloži davčni obračun za tekoče davčno obdobje pred vložitvijo vloge, oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo ocene davčne osnove. Pri tem je pomembno, da davčni zavezanec navede konkretna dejstva in okoliščine, ki so pripeljale do tega, da se predvideva slabši rezultat tekočega leta oz. je davčni obračun minulega leta izkazoval izredni rezultat, ki je v tekočem letu neponovljiv.
O tej zahtevi davčni organ odloči v 15 dneh. Obroki akontacije, ki dospejo v plačilo po odločitvi davčnega organa in se razlikujejo od obrokov akontacije, ki jih je zavezanec plačeval do odločitve davčnega organa, se praviloma spremenijo. V primeru, če je višina akontacije po odločitvi davčnega organa nižja, se preplačila že plačanih obrokov akontacije, ki dospejo v plačilo po 30. dnevu od vložitve zahteve, vrnejo.
Velja opozoriti, da v primeru ko davčni organ v postopku davčnega nadzora ugotovi, da višina akontacije ne ustreza pričakovani davčni osnovi tekočega davčnega obdobja, z odločbo določi novo višino akontacije.Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
