Po predlogu bi skladno z odločbo ustavnega sodišča ustavni organi sami določali obseg svojega finančnega načrta ter pri prevzemanju obveznosti med pripravo proračuna in ob koncu tekočega leta ne bi bili omejeni.
Po predlogu bi v zakon vnesli določilo, da vlada, če z DZ-jem, državnim svetom, ustavnim sodiščem, varuhom človekovih pravic in računskim sodiščem ne doseže soglasja, v predlog proračuna vključi predlog finančnega načrta, kot ga predlagajo ti ustavni organi, ter v obrazložitev proračuna predlog finančnega načrta, ki ga predlaga vlada.
Kot je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec, predlog s to določbo upošteva odločbo ustavnega sodišča iz decembra 2020, povezano s finančno avtonomijo omenjenih organov.
Novela bi prav tako skladno z odločbo ustavnega sodišča določila, da za te organe ne bi veljala določba, da morajo neposredni proračunski uporabniki med pripravo rebalansa in pred sklenitvijo pogodbe pridobiti soglasje ministrstva za finance.
Prav tako bi po odločitvi ustavnega sodišča novela določila, da se ti organi izvzamejo iz morebitnega omejevanja pri prevzemanju obveznosti ob koncu leta ter da ne morejo biti podvrženi inšpekcijskemu postopku urada za nadzor proračuna.
>> Več: Odbor DZ-ja potrdil predlog novele zakona o javnih financah
