Od najave kandidature decembra leta 2021 v času vlade Janeza Janše do danes je slovenska diplomacija pod streho spravila zelo zgoščeno in intenzivno diplomatsko akcijo zbiranja glasov in prepričevanja držav. V tokratno tekmo za nestalni sedež v Varnostnem svetu je Slovenija namreč vstopila dokaj pozno, za resno kampanjo je imela leto in pol. Belorusija je svojo kandidaturo najavila veliko prej, že leta 2007.
V Generalni skupščini OZN-a bodo države na tajnem glasovanju izbrale pet nestalnih članic Varnostnega sveta iz štirih regionalnih skupin: za dva sedeža Afrike se potegujeta Alžirija in Sierra Leone, kandidatka za sedež Azijsko-tihomorske skupine je Južna Koreja. Tudi v skupini Latinskoameriških in karibskih držav je kandidatka ena: Gvajana, država z manj kot 800 tisoč prebivalci. Za sedež v Vzhodnoevropski skupini pa sta kandidatki dve: Belorusija in Slovenija.
Glasovanje se bo v New Yorku začelo ob 10. uri po lokalnem času, torej ob 16. uri po našem času. Enačba je enostavna: država kandidatka za izvolitev potrebuje podporo dveh tretjin držav, ki so prisotne in glasujejo. Če bodo vse države z glasovalno pravico glasovale – Venezuela namreč zaradi zamud pri plačilih nima glasovalne pravice – to pomeni, da država potrebuje najmanj 128 glasov za izvolitev.
>> Več: Dan odločitve za slovensko kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta
Foto: STA