Državni zbor je sprejel rebalans državnega proračuna za leto 2023, ki sledi reorganizaciji vlade. Prihodki bodo po načrtih dosegli 13,14 milijarde evrov, odhodki pa 16,08 milijarde evrov. Glede na sprejeti proračun se odhodki znižujejo za 609 milijonov evrov, med drugim tudi zaradi uspešnega boja z energetsko draginjo in nižjega obsega potrebnih sredstev za njeno blaženje.
Vlada je letos reorganizirala državno upravo. Pri nekaterih ministrstvih so se spremenila delovna področja, hkrati pa so nastala tudi nova ministrstva. Ker je nemoteno, učinkovito in transparentno delovanje državnih organov možno zagotoviti le tako, da imajo ti svoj finančni načrt, je vlada pripravila tako imenovani tehnični rebalans proračuna. Ob tem so upoštevali tudi najnovejšo, pomladansko gospodarsko napoved Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj za leto 2023 ter proračunska gibanja v začetku letošnjega leta.
Prihodki v rebalansu so v primerjavi s sprejetim proračunom nižji za 1,7 odstotka oziroma 233 milijonov evrov. Med razlogi za to je nižja ocena davčnih prihodkov, predvsem iz naslova dohodnine, kar je posledica zvišanja povprečnine za občine na 700 evrov za leti 2023 in 2024. Nižji od jesenske napovedi bodo tudi prihodki iz davka od dohodkov pravnih oseb in prihodki iz proračuna Evropske unije. Pri slednjem gre sicer le za spremembo dinamike prihodkov iz naslova finančne perspektive 2014-2020 in finančne perspektive 2021-2027, ne pa za izgubo sredstev.
Odhodki v rebalansu so v primerjavi s sprejetim proračunom nižji za 3,6 odstotka oziroma 609 milijonov evrov, med drugim zaradi uspešnega boja z energetsko draginjo in nižjega obsega potrebnih sredstev za njeno blaženje. Ob jesenski pripravi proračuna so bile razmere na trgu energentov bistveno bolj nepredvidljive v primerjavi s trenutnimi, zato je vlada sredstva za ta namen ustrezno prilagodila. Znižala je tudi načrtovano rezervo za financiranje ukrepov, povezanih s covidom-19, zaradi spremenjene dinamike izvajanja projektov pa je znižala tudi načrtovane izdatke iz naslova kohezijske politike za obdobje 2021-2027.
Načrtovani primanjkljaj je glede na sprejeti proračun tako nižji za 376 milijonov evrov in znaša 2,94 milijarde evrov oziroma 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda.
