Osrednja tema seje je bila sicer namenjena razpravi o pomenu živinoreje za slovensko kmetijstvo.
S predlagano novelo zakona o kmetijstvu vlada dopolnjuje pravno podlago za začetek izvajanja skupne kmetijske politike 2023–2027 s 1. januarjem 2023 in jo tako usklajuje s pravnim redom EU-ja.
Kot je na današnji seji pojasnila kmetijska ministrica Irena Šinko, novela zakona zajema splošne prilagoditve za izvajanje strateškega načrta skupne kmetijske politike, posebno ureditev upravnega postopka, finančne podpore v obliki finančnih instrumentov, uvajanje novih evidenc in možnost predčasne razrešitve varuha verige preskrbe s hrano, če se ugotovi, da ne opravlja svojega dela.
Koalicijske poslanske skupine so vložile tudi več dopolnil, s katerimi naslavljajo pripombe zakonodajno-pravne službe DZ-ja. Člani odbora so predlagana dopolnila in novelo podprli. Za je glasovalo 11 članov odbora, nihče ni glasoval proti.
Današnja nujna seja je bila sicer sklicana na zahtevo poslanske skupine NSi, zaradi burnega odziva dela javnosti, kmetov in strokovnjakov na izjave premierja Roberta Goloba o zmanjšanju uživanja mesa, je pojasnila poslanka NSi-ja Vida Čadonič Špelič.
Menijo namreč, da je prehranjevanje nekaj, kar je treba prepustiti posamezniku, obenem pa jih skrbi vpliv takih izjav na kmete, predvsem živinorejce. Kot je spomnila, je živinoreja panoga, ki je za slovenskega kmeta zelo pomembna in ne vključuje zgolj mesa, temveč tudi izdelke, kot so mleko, jajca in med.
Pripravili so dva sklepa, ki bi jih sprejeli člani odbora, dodatnega pa so pripravili tudi v koaliciji. "Prav je, da kot odbor za kmetijstvo preprečimo širjenje dezinformacij o slovenskem kmetijstvu in s sprejetimi sklepi sporočimo slovenskemu kmetu, da smo še vedno na njegovi strani," je dejala.
>> Več: Odbor DZ-ja za kmetijstvo podprl predlog novele zakona o kmetijstvu
