c S

Novela Zakona o državnem svetu (ZDSve)

15.02.2023

22. februarja bo začela veljati novela B > Zakona o državnem svetu (ZDSve), ki pomeni uskladitev ZDSve z odločbo Ustavnega sodišča v zadevah U-I-349/18-7, Mp-1/18-31 in Mp-2/18-30 z dne 29. novembra 2018. Z njo je Ustavno sodišče ugotovilo, da je 50. člen ZDSve zaradi pomanjkljivega pravnega varstva v postopku volitev v Državni svet v neskladju z Ustavo Republike Slovenije (URS). Zdaj omenjena novela ZDSve celovito ureja volilni spor pri volitvah v Državni svet.

Dosedanji 50. člen ZDSve

Dosedanji 50. člen ZDSve določa:

»O potrditvi mandatov članov državnega sveta odloča državni svet na predlog mandatno-imunitetne komisije.

O vsakem spornem mandatu odloča svet posebej.

Zoper odločitev državnega sveta, da se mandat ne potrdi, ima prizadeti pravico do pritožbe na ustavno sodišče v petnajstih dneh od dneva odločitve. Ustavno sodišče lahko razveljavi odločitev državnega sveta in potrdi mandat ali pa pritožbo zavrne.«

Odločitev Ustavnega sodišča

Ustavno sodišče je v odločbi v zadevah U-I-349/18-7, Mp-1/18-31 in Mp-2/18-30 z dne 29. novembra 2018 odločilo, da je 50. člen ZDSve v neskladju z URS. Ocenilo je, da čeprav je pravica kandidirati za člana Državnega sveta (pasivna volilna pravica) osebna človekova pravica, ki mora imeti zagotovljeno sodno varstvo (subjektivni pomen sodnega varstva), pa je volilni spor po končanih volitvah namenjen (predvsem) varstvu javnega interesa oziroma ustavnopravnih vrednot (zagotoviti pošten volilni postopek, verodostojen volilni izid in zaupanje državljanov v pošteno izvedbo volitev – objektivni pomen sodnega varstva). Prav zaradi zagotavljanja objektivnega varstva volilne pravice morajo imeti po presoji Ustavnega sodišča pravico sprožiti ta spor ne le kandidati, ki so bili izvoljeni, pa jim Državni svet mandata ni potrdil, temveč tudi vsi drugi kandidati, ki so se udeležili volilne tekme, pa niso bili izvoljeni, in njihovi predlagatelji. Le na tak način je mogoče zagotoviti celovito sodno varstvo volilne pravice in doseči, da bo čim več morebitnih nepravilnosti predmet volilnega spora po volitvah, s čimer bo zagotovljeno zaupanje v poštenost volitev, je tedaj zapisalo Ustavno sodišče. Nadaljevalo je, da že iz tega razloga zakonska ureditev, ki pravico sprožiti volilni spor daje le izvoljenim kandidatom, katerih mandata Državni svet ni potrdil, ne pa tudi vsem drugim kandidatom in predlagateljem kandidatov, za slednje pomeni izvotlitev pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena URS. Še toliko bolj to velja v primeru, ko je Državni svet odločil o pritožbi kandidata ali predlagatelja kandidature in jo zavrnil, zoper to odločitev pa prizadeti nima sodnega varstva, je še dodalo Ustavno sodišče.

Novela ZDSve-B

Ugovor

Novela B ZDSve je zdaj uvedla novo tretje poglavje z naslovom Varstvo volilne pravice. V njem je med drugim določeno, da lahko vsak izvoljen predstavnik v istem volilnem telesu, vsak, ki je kandidiral za člana Državnega sveta v istem volilnem telesu, vsaka interesna organizacija ali lokalna skupnost, ki je predlagala seznam izvoljenih predstavnikov, kandidate ali listo kandidatov v isto volilno telo, ali vsak drug volivec, ki je sodeloval ali bi mogel sodelovati v postopkih iz prvega odstavka 14. člena ali prvega odstavka 15. člena ZDSve, v osmih dneh po izvedbi volitev vloži ugovor pri Državni volilni komisiji (prvi odstavek 42.b člena ZDSve). Ta se lahko vloži zoper naslednje nepravilnosti: (1) odločbo o potrditvi oziroma zavrnitvi seznama izvoljenih predstavnikov v volilno telo pristojne volilne komisije iz prvega odstavka 14.b člena ZDSve, (2) odločbo o potrditvi oziroma zavrnitvi kandidature ali liste kandidatov za člana Državnega sveta pristojne volilne komisije iz prvega odstavka 15.b člena ZDSve, (3) odločbo, s katero pristojna volilna komisija potrdi seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo, in odločbo, s katero pristojna volilna komisija potrdi kandidaturo ali listo kandidatov za člana Državnega sveta, iz 42.a člena ZDSve ter (4) zaradi nepravilnosti pri izvajanju volilnih opravil volilnih organov na volitvah (drugi odstavek 42.b člena ZDSve).

Posledice ugovora

Če Državna volilna komisija na podlagi ugovora ali po uradni dolžnosti ugotovi obstoj navedenih nepravilnosti iz drugega odstavka 42.b člena ZDSve, jih odpravi oziroma njihovo odpravo zahteva od volilnih organov. Volilni organi morajo nepravilnosti odpraviti nemudoma oziroma najkasneje v treh dneh od prejema zahteve. Če je volilni organ napačno ugotovil izid volitev, lahko Državna volilna komisija sama ugotovi izid volitev (sedmi odstavek 42.b člena ZDSve).

Če opisanih nepravilnosti ni mogoče odpraviti, pa so takšne, da so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov, Državna volilna komisija s sklepom delno ali v celoti razveljavi volitve, na katerih je prišlo do nepravilnosti, odredi in določi datum ponovnih volitev (osmi odstavek 42.b člena ZDSve).

Tožba

Vlagatelj ugovora lahko v 15 dneh po objavi akta o izidu volitev v Državni svet v Uradnem listu Republike Slovenije vloži tožbo na Vrhovno sodišče. Tožbo lahko vloži zaradi nepravilnosti iz drugega odstavka 42.b člena ZDSve, ki jih Državna volilna komisija ni ugotovila ali niso bile odpravljene (prvi odstavek 42.c člena ZDSve). Ne glede na to lahko v 15 dneh po objavi akta o izidu volitev v Državni svet v Uradnem listu Republike Slovenije zaradi takih nepravilnosti vloži tožbo na Vrhovno sodišče tudi upravičenec za vložitev ugovora iz prvega odstavka 42.b člena ZDSve, ki v tožbi izkaže, da je za nepravilnosti, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v ugovoru iz 42.b člena ZDSve, izvedel šele po izteku roka za vložitev ugovora in da zanje pred iztekom roka za vložitev ugovora ni mogel vedeti (drugi odstavek 42.c člena ZDSve).

Vsak izvoljen predstavnik v istem volilnem telesu, vsak, ki je kandidiral za člana Državnega sveta v istem volilnem telesu, vsaka interesna organizacija ali lokalna skupnost, ki je predlagala seznam izvoljenih predstavnikov, kandidate ali listo kandidatov v isto volilno telo, ali vsak drug volivec, ki je sodeloval ali bi mogel sodelovati v postopkih iz prvega odstavka 14. člena ali prvega odstavka 15. člena tega ZDSve, lahko v 15 dneh po objavi sklepa Državne volilne komisije o razveljavitvi volitev iz osmega odstavka 42.b člena ZDSve v Uradnem listu Republike Slovenije vloži tožbo na Vrhovno sodišče. Tožba se lahko vloži zaradi (1) kršitev ZDSve ali (2) napačne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 42.c člena ZDSve).

Vsak izvoljen predstavnik v istem volilnem telesu, vsak, ki je kandidiral za člana Državnega sveta v istem volilnem telesu, vsaka interesna organizacija ali lokalna skupnost, ki je predlagala seznam izvoljenih predstavnikov, kandidate ali listo kandidatov v isto volilno telo, ali vsak drug volivec, ki je sodeloval ali bi mogel sodelovati v postopkih iz prvega odstavka 14. člena ali prvega odstavka 15. člena ZDSve, lahko v 15 dneh po objavi akta o izidu volitev v Državni svet v Uradnem listu Republike Slovenije vloži tožbo na Vrhovno sodišče zaradi (1) nepravilnosti, ki so nastale pri delu Državne volilne komisije, (2) nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost volilnega postopka, niso pa nastale pri izvajanju opravil volilnih organov pri volitvah, ter (3) zoper odločbo Državne volilne komisije kot pristojne volilne komisije iz prvega odstavka 14.b člena, prvega odstavka 15.b člena in 42.a člena ZDSve (četrti odstavek 42.c člena ZDSve).

Posledice tožbe

Če Vrhovno sodišče ne ugotovi nepravilnosti v volilnem postopku ali če ugotovi, da tožba iz tretjega odstavka 42.c člena ZDSve ni utemeljena, ali če ugotovi nepravilnosti, ki niso privedle ali niso mogle privesti do drugačne razdelitve mandatov, ali nepravilnosti, ki po svoji naravi niso v temeljih prizadele poštenosti volilnega postopka, tožbo zavrne (42.g člen ZDSve).

Če pa Vrhovno sodišče ugotovi nepravilnosti v volilnem postopku, ki so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov, ali nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost volilnega postopka, tožbi ugodi, delno ali v celoti odpravi akt o izidu volitev v Državni svet, delno ali v celoti razveljavi volitve in odredi ponovne volitve (prvi odstavek 42.h člena ZDSve). Če Vrhovno sodišče ugotovi nepravilnosti v volilnem postopku, ki so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov in jih je mogoče odpraviti s sprejetjem novega akta o izidu volitev v Državni svet, Vrhovno sodišče tožbi ugodi, delno ali v celoti odpravi akt o izidu volitev v Državni svet in Državni volilni komisiji naloži sprejetje novega akta o izidu volitev v Državni svet (drugi odstavek 42.h člena ZDSve). In če Vrhovno sodišče ugotovi, da je tožba iz tretjega odstavka 42.c člena ZDSve utemeljena, tožbi ugodi, delno ali v celoti odpravi sklep iz osmega odstavka 42.b člena ZDSve in Državni volilni komisiji naloži sprejetje akta o izidu volitev v Državni svet (tretji odstavek 42.h člena ZDSve).

Pripravil: Patricij Maček, mag. prava


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.