Plačilna nesposobnost več tisoč gospodarskih družb, neplačevanje osebnih dohodkov, izogibanje odgovornosti za poslovne rezultate in kršenje temeljnih delavskih pravic so le posamezni primeri, v katerih se akterji v slovenski družbi izogibajo prevzemanju odgovornosti. Čeprav bo beseda tokrat tekla o družbeni odgovornosti malih in srednje velikih gospodarskih družb, pa temeljni poudarki iz naslednjih odstavkov mutatis muntandis veljajo ne samo za vse gospodarske družbe, ampak tudi za slovensko državo kot tako, in navsezadnje za vsakogar izmed nas.
Družbeno odgovornost lahko opredelimo kot predanost gospodarske družbe k spoštovanju temeljnih človekovih pravic, zagotavljanju pravne države, preprečevanju korupcije, varstvu okolja, etičnem obnašanju, ekonomskemu razvoju, izboljšanju kakovosti življenja zaposlenih, lokalne skupnosti in celotne družbe. Pojem družbene odgovornosti od gospodarskih družb zahteva, da se čim bolj dejavno vključujejo v skrb za delovno in osebno zadovoljstvo zaposlenih, kot tudi v skrb za delovanje ožje in širše družbene skupnosti.
Uspešna družbeno odgovorna gospodarska družba mora svoje delovanje, vrednote in tržno strategijo prilagoditi družbeno odgovornemu ravnanju, jih izvajati v praksi in prenesti na delovanje vseh zaposlenih. Skrbeti mora za kakovost izdelkov in storitev, pri čemer je priporočljivo vpeljati zmerno in pošteno cenovno politiko. Družbeno odgovorne gospodarske družbe pri oglaševanju sledijo etičnim standardom in spoštujejo človekove in osebnostne pravice kupcev. Družbeno odgovorno ravnanje se vzpostavi na vseh ravneh gospodarske družbe in se tudi ustrezno nadgrajuje.
Male in srednje velike gospodarske družbe so pogosto družbeno odgovorne manjšemu številu dejavnikov, pri čemer so odgovorne predvsem lokalni skupnosti in ne širši družbi na splošno. Evropska komisija opredeljuje mala in srednja podjetja kot podjetja z manj kot 250 zaposlenimi in letnim prometom, ki je manjši od 50 milijonov evrov in letno bilančno vsoto, ki je manjša od 43 milijonov evrov, pri čemer lastniška udeležba drugih družb v podjetju ne sme presegati ene četrtine.
Male in srednje velike gospodarske družbe se odločajo za družbeno odgovorno ravnanje predvsem zaradi zaščite in konkurenčnosti lastnega poslovanja, kot tudi zaradi pritiska poslovnih partnerjev in posojilodajalcev. Družbena odgovornost je v malih in srednje velikih gospodarskih družbah odvisna predvsem od predanosti odgovornih v družbi, da vnesejo družbeno odgovorno ravnanje v poslovanje podjetja. Kljub temu za družbeno odgovornost teh družb večinoma ne zadostuje le predanost vodstva in delavcev družbe, saj je pogosto potrebna zunanja spodbuda državnih organov ali lokalne skupnosti, da gospodarska družba integrira družbeno odgovorno dejavnost v svoje delovanje.
Tudi poslovne partnerje morajo gospodarske družbe izbirati na osnovi meril družbene odgovornosti in spodbujati obveščenost o tej problematiki. Odločitve za družbeno odgovorne projekte se sprejemajo na vodstveni ravni, ki ima največji pregled nad zmožnostmi poslovanja gospodarske družbe. Priporočljivo je, da gospodarska družba oblikuje kodeks etičnega obnašanja, ki vključuje pravila o obnašanju gospodarske družbe ne samo v odnosu z zunanjimi udeleženci, ampak vsebuje tudi pravila ravnanja znotraj gospodarske družbe. Do idej o družbenih in podjetniško privlačnih projektih in izdelkih lahko predvsem male in srednje gospodarske družbe pridejo tudi preko neposrednega vključevanja zunanjih dejavnikov v dejavnost poslovanja, kar pomeni, da se v proces izboljšanja in razvoja novih storitev oziroma izdelkov vključi tudi kupce, na način, da izbirajo predloge kupcev in odgovarjajo na njihove pritožbe. V gospodarski družbi mora obstajati tudi mehanizem za vrednotenje dosežkov in tržnih uspehov. Vsekakor je za male in srednje velike gospodarske družbe ključnega pomena, da družbeno odgovorno ravnanje vključijo v celotno dejavnost.
V manjših gospodarskih družbah je družbeno odgovorno ravnanje odvisno predvsem od podjetnika in njegove pozitivne naravnanosti do družbeno odgovornega ravnanja. Zelo je pomembno, da se tudi zaposleni vključijo v družbeno odgovorno ravnanje pri poslovni dejavnosti družbe, pri oblikovanju in načrtovanju poslovanja.
Družbena odgovornost malih in srednjih gospodarskih družb pa ne more biti odvisna samo od pozitivnega odnosa vodstva družbe in zaposlenih. Tudi država mora ustvariti spodbude za družbeno odgovorno ravnanje malih družb. Evropska komisija tako v zadnjem desetletju aktivno podpira različne pobude s področja družbene odgovornosti.
Poglavitno je, da čim več podjetij prične z vključevanjem družbene odgovornosti v svoje poslovanje in poslovanje prilagajati in usklajevati s tržno zanimivim, družbeno odgovornim ravnanjem. Spodbude za družbeno odgovorno ravnanje slovenskih malih in srednje velikih gospodarskih družb prihajajo tako iz notranjega kot tudi iz zunanjega okolja gospodarskih družb.
Podjetja morajo družbeno odgovorno dejavnost vpeljati in tesno povezati s svojo vsakodnevno poslovno dejavnostjo, če želijo, da jim bo družbeno odgovorno delovanje prinašalo konkurenčno prednost. Družbene odgovorne dejavnosti, ki se ne nanašajo na primarno dejavnost gospodarske družbe, prinašajo ne le večje učinkovitosti, produktivnosti in tržne uspešnosti, ampak predvsem ugled med zaposlenimi in širši ugled v družbi. Seveda morajo biti gospodarske družbe dejavne tudi pri iskanju poslovnih priložnosti za družbeno odgovornost. Pri uvajanju družbene odgovornosti v gospodarsko družbo je potrebno biti zelo potrpežljiv, saj se rezultati v večini primerov pokažejo šele v daljšem obdobju. Rezultate vrednotenja družbene odgovornosti je potrebno kontinuirano spremljati in kvalitativno ter kvantitativno vrednotiti.
Družbeno odgovornost je mogoče lažje izvajati v velikih gospodarskih družbah, ki lahko dejavnosti namenijo več pozornosti kot v malih in srednjih podjetjih, ki se pogosto vsakodnevno borijo za svoj obstoj. Res pa je, da so male gospodarske družbe bolj vpete v vsakodnevno življenje lokalne skupnosti. Družbena odgovornost malih in srednjih podjetij ima zunanjo in notranjo razsežnost, kar pomeni, da delujejo v skupnem interesu v dobro zaposlenih in širše skupnosti nasploh.
Gospodarske družbe tako lahko stremijo k izboljšanju delovnih razmer in podpirajo zaposlene pri usklajevanju delovnih obveznosti, pri izobraževanju in drugih obveznostih. Odločitev o prevzemanju za družbeno odgovornost gospodarskih družb se vključuje med prostovoljne odločitve vodstev oziroma lastnikov družb, pri čemer izpolnjevanje zakonskih obveznosti vključuje tudi sestavine družbene odgovornosti. V idealnem primeru pa se družbene in zakonske obveznosti gospodarske družbe prepletajo in dopolnjujejo.
Gospodarska družba mora zagotoviti, da se družbeno neodgovorno ravnanje, ki je v nasprotju z vrednotami podjetja, tudi kaznuje. Tako se vzpostavi učinkovite in pregledne mehanizme za ocenjevanje tveganja pri družbeno odgovornih dejavnostih. Takšni mehanizmi pripomorejo pri izbiri družbeno odgovornih dejavnosti, ki bodo gospodarski družbi doprinesle tudi tržni uspeh in višje prihodke iz poslovanja, poleg prednosti družbeno odgovornega ravnanja.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
