Oceani in morja so naša skupna odgovornost, kajti živimo na planetu Ocean, kjer imamo eno samo podnebje in le eno samcato prihodnost. Žal postaja naša modra dediščina vedno bolj oljnata, sintetična, pozidana in vsestransko onesnažena greznica, ki jo za nameček temnijo in grenijo podnebne spremembe.
V okviru Društva za pomorsko pravo Slovenije nenehno opozarjamo pristojne državne organe na njihove številne neizpolnjene naloge, ki si jih bomo na kratko ogledali v nadaljevanju.
Država je dolžna zagotoviti vsestranski razvoj trajnostnih, okolju prijaznih pomorskih dejavnosti v skladu z Resolucijo o pomorski usmerjenosti Republike Slovenije iz leta 1991. Toda pomorstvo nikakor ne tvorijo zgolj ladjarstvo, ladjedelništvo, navtični turizem in podobne »industrijske« dejavnosti, temveč iz dneva v dan bolj pomembno umno varovanje morskega okolja pred škodljivimi posegi, modro prostorsko planiranje obalnega ter priobalnega območja in dosledna pravilna in pravična uporaba morskega javnega dobra v skladu s predpisi. Zaradi izjemne občutljivosti Severnega Jadrana in še posebej majhnega slovenskega morskega »bazenčka« (le še 25 odstotkov naše obale je v naravnem stanju!) si ne smemo in ne moremo privoščiti načrtovanih treh otokov ob izolski obali, plinskih terminalov in podobnih »morskih pošasti«!
Država mora na podlagi 72. člena Ustave Republike Slovenije skrbeti za zdravo življenjsko okolje, do katerega ima vsakdo ustavno pravico. »Skrb« ne pomeni le preventivno, represivno in kurativno ukrepanje, temveč tudi izboljševanje (morskega) okolja!
Zato naše društvo podpira vložitev tožbe zopet Italijo na Sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu, če sosednja država ne bo umaknila projekta izgradnje kateregakoli plinskega terminala, še posebej pa »aktualnega« v Žavljah ali sredi Tržaškega zaliva blizu slovenske meje, ker je nevarnost za ljudi in naravo po večinskem mnenju neodvisne stroke prevelika!
Slovenija mora prav tako ratificirati vse mednarodne sporazume, ki urejajo varovanje morskega okolja pred onesnaževanjem in uničevanjem ter zagotoviti njihovo spoštovanje v praksi, kar velja tudi za evropske predpise. Še zlasti bi morala v najkrajšem možnem času ratificirati Mednarodno konvencijo o nadzoru in upravljanju z ladijskimi balastnimi vodami in usedlinami (2004) in Mednarodno konvencijo o odstranjevanju ladijskih razbitin (2007).
Nadalje bi morala država pospeševati izobraževanje novih pomorščakov in izboljševati njihov položaj, zato bi morala med drugim ratificirati Konsolidirano konvencijo Mednarodne organizacije dela o pomorskih delovnih razmerjih (2006).
Društvo je ob evropskem dnevu pomorstva 20. maja 2009 priporočilo slovenski vladi, da 23. septembra 2009 v Rotterdamu podpiše novo Konvencijo Združenih narodov o pogodbah za mednarodni prevoz blaga, ki v celoti ali delno poteka po morju (Rotterdamska pravila), glede ratifikacije pa naj se odloči po posvetovanju z Evropsko komisijo oziroma drugimi članicami Evropske unije. Žal v Rotterdamu ni bilo uradnega slovenskega predstavnika, kar ni bila modra poteza. Konvencijo je zaenkrat podpisalo 16 držav, med drugim 6 članic EU (Danska, Grčija, Nizozemska, Poljska, Španija in Francija), kakor tudi ZDA, Norveška, Švica in druge.
Slovenija bi morala v največji možni meri sodelovati s svojim stalnim predstavnikom pri Mednarodni pomorski organizaciji (IMO) v Londonu, mu zagotavljati vso podporo in tudi na ta način poudarjati svojo pomorsko orientiranost.
Slovenska vlada oziroma ministrstvo za promet naj še letos izdela, državni zbor pa sprejme Resolucijo o celostni pomorski politiki Republike Sloveniji, ki bo temeljila na modri knjigi Evropske uniji (2007), posebnih smernicah Evropske komisije za pripravo nacionalnih pomorskih politik (2008), morski strategiji (2008) in strategiji pomorskega upravljanja v Sredozemlju (2009). Nedavno predloženi predlog o strategiji za Jadran in nastajajoča resolucija o nacionalnem programu razvoja pomorstva ne bosta zadostovala!
Slovenska vlada oziroma ministrstvo za promet naj pripravi prenovljeno, celostno in trajnostno prometno politiko, ki bo med drugim zagotovila bistveno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in tako prispevala k blažitvi klimatskih sprememb in čistejšemu morskemu okolju.
Nenazadnje bi si morala slovenska vlada in naš stalni predstavnik pri IMO (še bolj) prizadevati, da Mednarodna pomorska organizacija (IMO) nemudoma razglasi celotno Jadransko morje ali vsaj Severni Jadran za posebno občutljivo morsko območje, kar nam bo omogočilo, da sprejmemo strožje predpise o varovanju morskega okolja.
Tranquillo quilibet gubernator est – na mirnem morju je lahko vsakdo krmar, kaj pa v današnjih razburkanih vodah?
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
