Nemčija je že desetletja tradicionalno največji trgovinski partner slovenskega gospodarstva. Čez slaba dva meseca bo v nemškem pravnem redu začela veljati nova pravna ureditev o obveznem skrbnem pregledu v dobavnih verigah večjih gospodarskih družb glede varstva človekovih pravic in okolja. Nova ureditev bo tako začela veljati tudi za marsikaterega slovenskega izvoznika, ki posluje kot (ne)posredni dobavitelj večjih nemških podjetij.
Evropske države vse večjo pozornost namenjajo varstvu človekovih pravic in okolju v dobavnih verigah. Nemški zakon je eden v vrsti zakonov, ki so bili v zadnjih letih sprejeti v evropskih državah. Ustvarja neposredne obveznosti skrbnega pregleda v dobavnih verigah gospodarskih družb v zvezi s človekovimi pravicami in okoljem in bo začel veljati na prvi dan leta 2023 (Gesetz über die unternehmerischen Sorgfaltspflichten in Lieferketten. Bundesgesetzblatt Jahrgang 2021, Nr. 46, 22. 7. 2021, 2959). Nova pravila bodo sprva zavezovala le gospodarske družbe s sedežem v Nemčiji, ki imajo »vsaj« 3000 zaposlenih (1 (1). člen zakona). Velja tudi za družbe, ki imajo podružnice v Nemčiji in zaposlujejo več kot 3000 delavcev (1 (3). člen zakona). Minimalni prag se bo s 1. 1. 2024 znižal na podjetja, ki zaposlujejo najmanj 1000 delavcev, s čimer bo zakon veljal še za večje število družb (prav tam). Vsebinsko se zakon nanaša na kršitve temeljnih človekovih pravic in okoljskih pravic.
Za slovenske gospodarske družbe je pomembno, ali bo zakon zavezoval tudi dobavitelje in druge poslovne partnerje. Zakon razlikuje med neposrednimi in posrednimi dobavitelji (2 (5). člen). Neposrednega dobavitelja opredeljuje kot podjetje, katerega blago ali storitve so potrebni za dobavo glavnega blaga ali storitev (2 (7). člen). Nasprotno so podjetja, katerih blago ali storitve so potrebni za izdelavo končnih izdelkov ali storitev, opredeljena kot posredni dobavitelji (prav tam). Zakon tako neposredno zavezuje dobavitelje na prvi ravni globalnih dobavnih verig (2 (8). člen), pri čemer se od gospodarskih pričakuje, da si prizadevajo varovati tudi človekove pravice in okoljske verige pri posrednih dobaviteljih (9. člen).
Zakon določa, da morajo gospodarske družbe »preprečevati ali zmanjševati kakršna koli tveganja za človekove pravice ali tveganja, povezana z okoljem, ali prenehati kršenje obveznosti, povezanih s človekovimi pravicami ali okoljem« (3 (1). člen). Zakonske obveznosti skrbnega pregleda so razčlenjene v štiri večje podskupine: obvladovanje in analiza tveganj, preventivni ukrepi, popravni ukrepi in pritožbeni postopek ter dokumentiranje in poročanje (3 (1) (1–9). člen). Gospodarske družbe morajo v prvem koraku v svoje poslovanje uvesti »ustrezen in učinkovit sistem obvladovanja tveganj« (4 (1). člen). Sistem obvladovanja tveganj zagotavlja, da podjetja prepoznajo in zmanjšajo ali odpravijo tveganja, povezana s človekovimi pravicami in okoljem (4 (2). člen). Rezultati analize tveganja bodo interno posredovani vsem relevantnim notranjim deležnikom (5 (2). člen) Druga podskupina obveznosti skrbnega pregleda vključuje preventivne ukrepe, ki jih morajo podjetja sprejeti po predhodni analizi tveganja (6 (1). člen). Podjetja naj bi se tako izognila vsem nepotrebnim tveganjem, povezanim s človekovimi pravicami in okoljem. Tretja podskupina se nanaša na popravne ukrepe, ki jih morajo gospodarske družbe sprejeti, da se odzovejo na domnevne kršitve svojih obveznosti, povezanih s človekovimi pravicami ali okoljem (7 (1). člen). Gospodarske družbe imajo obveznost, da za žrtve vzpostavijo dostop do pravnega varstva (8. člen). Podjetja morajo vzpostaviti tudi interne pritožbene postopke, na katere se lahko imetniki pravic obrnejo in prijavijo domnevne kršitve obveznosti, povezanih s človekovimi pravicami ali okoljem (prav tam). Četrti del obveznosti skrbnega pregleda vključuje obveznosti družbe glede dokumentacije in poročanja (10 (1). člen). Vse postopke skrbnega pregleda, korake in ukrepe, ki jih družbe sprejmejo, morajo skrbno dokumentirati in o njih poročati v letnem poročilu v zvezi z izpolnjevanjem svojih obveznosti skrbnega pregleda (prav tam).
Nemški zakon vzpostavlja tudi celovit mehanizem nadzora in izvajanja upravnopravne narave. Skladnost poslovanja z zakonom bo nadzoroval zvezni urad za gospodarske zadeve in nadzor izvoza pri nemškem ministrstvu za zunanje zadeve (19. člen). Urad bo lahko uvedel postopek po uradni dolžnosti ali na zahtevo (14. člen). Zakon kot tak predvideva večinoma upravno odgovornost in vključuje upravne ukrepe, kot so izvajanje inšpekcijskih pregledov v pisarni podjetja, zahteve za dostop do informacij in opravljanje razgovorov (15., 16. in 17. člen). Zakon daje pravno podlago za izrekanje glob od 50.000 evrov do 2 % letnega prometa gospodarske družbe (23. in 24. člen)
Nemški zakon o skrbnem pregledu v dobavnih verigah gospodarskih družb sledi trendu sprejemanja zakonodaje v domačih pravnih redih o obveznih skrbnih pregledih gospodarskih družb. Nemški zakon gospodarskim družbam nalaga široke obveznosti glede varstva človekovih pravic in okolja v njihovih dobavnih verigah. Ne vzpostavlja kazenske odgovornosti, pri čemer pa dopušča civilno odgovornost na drugih pravnih podlagah. Zavezuje gospodarske družbe s sedežem v Nemčiji in njihove neposredne dobavitelje. Hkrati vzpostavlja skrben in natančen upravnopravni mehanizem nadzora nad uresničevanjem obveznosti z možnostjo visokih denarnih kazni. Spoštovanje človekovih pravic in okolja v gospodarstvu tako vse bolj postaja del vsakodnevnih procesov zagotavljanja skladnosti pri poslovanju gospodarskih družb. Spremembe poslovnih praks po agresiji Rusije nad Ukrajino in predlog direktive EU o obveznem skrbnem pregledu na področju okolja in človekovih pravic kažejo, da bodo gospodarske družbe, vključno s slovenskimi, morale vzpostaviti in ponotranjiti pravila skrbnega pregleda v dobro varstva človekovih pravic in okolja v evropskih državah.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
