Gospodarske družbe se pri poslovanju v času vojne srečujejo s številnimi izzivi, od varstva pravic zaposlenih in kupcev do upravljanja tveganj v dobavnih verigah. Njihove gospodarske dejavnosti vplivajo na življenje oseb na ozemlju oboroženih spopadov in širše, tako pri zagotavljanju osnovnih socialno-ekonomskih potrebščin kot pri izpolnjevanju javnofinančnih obveznosti. Zahodne države so resda na začetku agresije uvedle sankcije, ki so spodbudile tudi odhod ali vsaj zmanjšanje prisotnosti gospodarskih družb na ruskem trgu. Nekatere evropske družbe so ostale, tudi večina slovenskih, prav tako večina neevropskih. Posel gre torej naprej, vendar v spremenjenih razmerah oboroženega spopada. V času vojne morajo podjetja in drugi deležniki izkazovati še večjo skrbnost kot izven časa vojne. A kakšna sta narava in obseg zahtevane skrbnosti v času oboroženega spopada? Poslovanje vpliva na varstvo človekovih pravic, okolje in tudi širše na potek oboroženih spopadov. Negativnim vplivom na svoje poslovanje se podjetja v času vojne ne morejo v celoti izogniti. Lahko pa se naučijo upravljati različna tveganja in prevzemati odgovornost pri njihovem upravljanju.
Gospodarske družbe morajo prav zaradi večjih poslovnih tveganj v času vojne, naj bo to na ozemlju napadene države, države agresorke ali tretjih držav, ravnati z višjo ravnjo skrbnosti kot v času miru. Mednarodni standardi zahtevajo, da prepoznajo dejanska in morebitna tveganja za kršitev prava človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. Skrbnost morajo preverjati transparentno in javno, tako da lahko deležniki presojajo ustreznost sprejetih ukrepov. Smernice Organizacije združenih narodov za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu v 7. načelu določajo, da je »tveganje za grobe kršitve človekovih pravic na območjih spopadov […] večje, zato si morajo države prizadevati, da gospodarski subjekti, ki poslujejo v takšnih okoliščinah, ne sodelujejo pri kršitvah, […], da: a) v najzgodnejši fazi stopijo v stik z gospodarskimi subjekti, da bi jim pomagali prepoznati, preprečiti oziroma zmanjšati ogrožanje spoštovanja človekovih pravic, ki se lahko pojavi pri njihovih poslovnih dejavnostih in odnosih; […]«. Države imajo torej pozitivne obveznosti, da nadzirajo gospodarske družbe, ki delujejo na območju oboroženih spodadov. Strokovnjaki programa Združenih narodov za razvoj so pred kratkim objavili priporočila in navodila za izvajanje višje ravni skrbnosti pri varstvu človekovih pravic v času vojne. Poročilo in smernice veljajo še posebej za pravni režim »konvencionalnih oboroženih spopadov, vojaške okupacije, množičnih grozodejstev in splošno razširjenega nasilja« (poročilo UNDP, str. 17–19). V poročilu sporočajo, da vojna od podjetij terja višjo raven skrbnosti v primeru nasilja in tudi oboroženih spopadov (poročilo UNDP, str. 17). V vsakem primeru je boljše izvajati večjo skrbnost pri poslovanju in dobavnih verigah, kot pa je ne (poročilo UNDP, str. 17). Poročilo spodbuja, da podjetja »uporabijo „rdeče zastave“ kot zgodnje znake za prepoznavo oboroženega spopada ali množičnega nasilja, ki bi jih morali spodbuditi pri uresničevanju večje potrebne skrbnosti glede človekovih pravic« (poročilo UNDP, str. 20). Doda še, da je »obstoj mednarodnih sankcij […] pokazatelj, da bi morala podjetja izvajati večjo skrbnost« (poročilo UNDP, str. 20). Dodana vrednost priporočila so tudi praktični nasveti, navodila in kazalniki, ki lahko podjetjem pomagajo pri vsakodnevnem upravljanju tveganj (str. 53–59) pri poslovanju v času vojne.
Poročilo pravilno navaja, da sankcije ne morejo nikoli nadomestiti skrbnejšega pregleda človekovih pravic. Po začetku agresije na Ukrajino so se številna podjetja prav zaradi sankcij umaknila z ukrajinskega in ruskega trga. Preveč ambiciozno bi bilo reči, da so se umaknila, ker jih je k temu spodbudil skrben pregled človekovih pravic znotraj podjetij. Glavni sprožilci so bile sankcije, pritisk javnega mnenja in pričakovanja državnih oblasti. Po drugi strani je odhod z ruskega trga čisto pričakovan zaključek skrbnega pregleda človekovih pravic v vsakokratnem podjetju, če ugotovi, da jih je izjemno težko oziroma nemogoče opravljati predvsem brez dejanskih tveganj.
Predlog direktive Evropske komisije o obveznem skrbnem pregledu glede trajnosti ne omenja potrebe po povečani skrbnosti v času vojne. Zato smo s kolegi in številnimi nevladnimi organizacijami pred kratkim v javnem pismu opozorili na pomanjkljivosti predloga direktive EU o obveznem skrbnem pregledu na področju okolja in človekovih pravic. V javnem pismu smo poudarili, da morajo podjetja v času oboroženih spopadov upoštevati mednarodno humanitarno pravo ter izvajati višjo raven skrbnosti na področju varstva človekovih pravic.
Poročilo programa Združenih narodov za razvoj podaja zelo praktične kazalnike za podjetja, kako v času vojne preprečiti kršitve, prepoznati tveganja, jih upravljati in sprejeti ustrezne ukrepe za njihovo zmanjšanje. Izziv za uresničevanje skrbnejšega pregleda človekovih pravic v času vojne je predvsem v pritiskih, s katerimi se srečujejo podjetja. Upravljanje dobavnih verig je v času spopadov težje, ponekod nemogoče. Zato bodo marsikatera podjetja zadržana pri izvrševanju priporočil. Koliko gospodarskih družb izvaja skrbnejši pregled v času agresije na Ukrajino? Zdi se, da je višjo raven skrbnega pregleda treba izvajati tudi širše, ne le na območju spopadov, temveč tudi v razmerju do trgov držav, iz katerih prihajajo agresorji, torej v primeru agresije na Ukrajino, tudi na ruskem trgu. Koliko je slovenskih gospodarskih družb, ki od začetka agresije ostajajo na ruskem trgu, in koliko jih izvaja višjo raven skrbnosti? Prakse glede skrbnejšega pregleda človekovih pravic se še oblikujejo. Za gospodarske družbe je veliko bolje, da izvedejo natančen in obširen skrben pregled človekovih pravic, skladno s priporočili Združenih narodov, kot da tvegajo obtožbe o vojnem dobičkarstvu.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
