Svobodna gospodarska pobuda ustvarja temeljne pogoje za družbeno ekonomski razvoj in blaginjo. Sodobne ustavne demokracije lahko po drugi strani razumno omejujejo podjetniško svobodo iz različnih razlogov v javnem interesu. Evropska komisija je pred nekaj meseci podala nov predlog za spoštovanje človekovih pravic in okolja v gospodarstvu. Njen predlog je v zadnjih mesecih še okrepila praksa evropskih gospodarskih družb v kontekstu agresije na Ukrajino.
Spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu je v zadnjem desetletju od sprejetja Smernic Združenih narodov počasi in deloma vstopilo v poslovanje gospodarskih družb. Prišlo je do nekaterih premikov v domačih pravnih redih. Francija in Nemčija sta denimo sprejeli zakon o skrbnem pregledu v dobavnih verigah največjih gospodarskih družb. Evropska unija je v preteklem desetletju sprejela dva pravna vira, ki predstavljata zametke poskusov urejanja varstva človekovih pravic in okolja pri poslovanju v evropskem pravnem redu. Večje gospodarske družbe so po Direktivi 2014/95/EU o nefinančnem poročanju zavezane poročati o nefinančnih kazalnikih poslovanja. Nekatere gospodarske družbe so se tej obveznosti v zadnjih letih bolj, druge manj posvetile. Drugi pravni vir, Uredba 2017/821 o konfliktnih mineralih, je vzpostavila natančen nadzoren sistem upravljanja tveganj v dobavnih verigah gospodarskih družb. Ker Uredba velja od letos, se bo njen pravi učinek pokazal šele v naslednjih letih. Do temeljnega premika v korporativni kulturi pa je vendarle prišlo, saj se upravni odbori gospodarskih družb vse bolj zavedajo, da spoštovanje človekovih pravic ni le črka na papirju, temveč obveznost, ki jo je potrebno periodično meriti.
Evropska komisija je 23. februarja 2022 objavila predlog direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnosti in spremembi Direktive (EU) 2019/1937. Njen cilj je izboljšanje ... »prakse upravljanja podjetij za boljše vključevanje procesov obvladovanja in ublažitve tveganj in vplivov na človekove pravice in okolje v poslovne strategije,« kot tudi okrepitev »dostopa do pravnih sredstev za tiste, ki so jih zaradi ravnanja podjetij prizadeli negativni vplivi na človekove pravice in okolje«. Osnutek direktive podaja predlog za nadaljnjo regulacijo spoštovanja človekovih pravic in okolja v gospodarstvu, ki terja zavezujočo uvedbo skrbnega pregleda v poslovanje gospodarskih družb. Osnutek sicer temelji na ideji, ki je že izhajala iz predloga Evropskega parlamenta iz leta 2021, vendar je v marsičem normativno šibkejši. Šibkejši zaradi pritiskov različnih deležnikov, ki si ne želijo več regulacije, saj pravijo, da so gospodarske družbe že zavezane spoštovati človekove pravice v domačih pravnih redih.
Evropska komisija v predlogu direktive predvideva, da se bo uporabljala le za gospodarske družbe, ki imajo bodisi »...več kot 500 zaposlenih in več kot 150 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka v zadnjem poslovnem letu...« (2. (1.) (a). člen) bodisi »...več kot 250 zaposlenih in več kot 40 milijonov EUR svetovnega čistega prihodka...«, če so večinoma ustvarjeni v enem od taksativno naštetih gospodarskih sektorjev (2. (2.) (b.). člen). Vprašanje je, če je tako visok prag za uporabo prihajajoče direktive primeren in ustrezen z vidika varstva človekovih pravic in okolja?
Predlog Evropske komisije se osredotoča na opredelitev negativnih vplivov poslovanja gospodarskih družb na varstvo človekovih pravic in okolja (6. in 7. člen). Če podjetje prepozna katerega izmed negativnih vplivov v poslovnih odnosih v svojih globalnih dobavnih verigah, predlog Direktive določa, da mora bodisi »...začasno prekiniti poslovne odnose z zadevnim partnerjem...« (7.(5) (a). člen), bodisi »prekiniti poslovni odnos v zvezi z zadevnimi dejavnostmi, če je morebiten negativni vpliv resen.« (7.(5) (b). člen). Predlog terja, da podjetje postopa dejavno in sprejme ustrezne ter primerne ukrepe za odpravo.
Praksa večine evropskih gospodarskih družb, ki so pred agresijo poslovale na ruskem trgu kaže, da med njimi obstaja že sedaj široka večina za začasno ali celotno prekinitev poslovnih odnosov na trgih, kjer obstajajo dejanska in morebitna nevarnost za varstvo človekovih pravic. Velika večina evropskih podjetij je namreč v zadnjih tednih in mesecih prekinila poslovne odnose z ruskim trgom.
Predlog direktive še predvideva, da morajo gospodarske družbe »nevtralizirati negativni vpliv ali čim bolj zmanjšati njegov obseg, vključno s plačilom odškodnine prizadetim osebam in finančnega nadomestila prizadetim skupnostim...« (8.(3) (a). člen) in tudi »pripraviti in izvajati načrt popravljalnih ukrepov z razumnimi in jasno določenimi roki za ukrepanje ter kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki za merjenje izboljšav...« (8.(3) (b). člen). Direktiva omenja tudi domače »nadzorne organe« (17. člen), ki naj bi vršili nadzor nad uresničevanjem direktive, vendar njihove pravne narave ne določa natančno. Predlog direktive zaenkrat prepušča državam članicam postopke za določitev sankcij za kršitve določb direktive (20. člen).
Objavo osnutka direktive je le dan po njeni objavi v februarju zasenčil začetek agresije Ruske federacije na Ukrajino. Kasnejši dogodki so pokazali nujnost in primernost ideje, ki utemeljuje predlog Komisije. Agresija se neposredno nanaša na vrsto vprašanj in dilem, ki jih odpira predlog direktive. Še bolj povedno je, da je večina evropskih družb že ponotranjila določbe direktive o (začasni) prekinitvi odnosov s poslovnimi partnerji, ki ustvarjajo tveganja za človekove pravice in okolje. Po drugi strani predlog osnutka Direktive po več kot stotih dneh od začetka agresija odpira neprijetna vprašanja za institucije Evropske unije in njene države članice: ali je dobava energentov iz države agresorke skladna z vrednotami in načeli pravnega reda Evropske unije?
Zadnji dogovor držav članic Evropske unije o delnem embargu na rusko nafto kaže, da ni soglasja za popoln embargo na dobave plina v države članice. Zato so vse glasnejši glasovi iz Kijeva in drugod, da je Evropska unija pripravljena žrtvovati evropska življenja za energente. V tej smeri je treba brati tudi osnutek Direktive kot dobro podlago za razpravo o vsebini bodoče Direktive predvsem glede področja njene uporabe, vsebine obveznosti gospodarskih družb in učinkovitem dostopu žrtev do postopkov sodnega, kvazisodnega in izvensodnega varstva. Prihajajoča direktiva je morda ena od bolj učinkovitih poti za uveljavitev in ponotranjenje spoštovanja človekovih pravic in okolja v gospodarstvu v evropskem pravnem redu.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
