Dostopno in kakovostno zdravstveno varstvo pogojuje raven in obseg socialne države ter družbene blaginje. Pravica do zdravstvenega varstva sodi med socialne in ekonomske človekove pravice. Države so praviloma zavezane k postopnem prizadevanju za njihovo uresničevanje v daljšem časovnem obdobju. Ekonomske in socialne človekove pravice, kot je pravica do zdravstvenega varstva, zato ustvarjajo državno obveznost prizadevanja. Dostopnost, kakovost, sprejemljivost in prilagodljivost vsakokratnega zdravstvenega sistema je pogojena z javnofinančnimi sredstvi. Države, predvsem na globalnem severu z višjim javnofinančnimi prihodki so zmožne vlagati v zdravstveni sistem precej več kot države z nižjimi prihodki. Hkrati je kakovost zdravstvenega sistema odvisna od učinkovitosti njegovega upravljanja. V teoriji človekovih pravic morajo države kljub pomanjkanju javnih financ poskrbeti, da zagotavljajo vsaj jedro ekonomskih in socialnih pravic. A v praksi je jedro ekonomskih in socialnih pravic brez ustreznih javnih financ težje zagotavljati.
V slovenskem zdravstvenem sistemu ne umanjkajo težave kljub skoraj nečloveškem prizadevanju in odrekanju zdravstvenih delavcev. Morda jih še nikoli ni bilo tako veliko kot v tem trenutku. Mednje med drugim sodijo težave z dostopnostjo do zdravstvenega sistema, dolge čakalne dobe, pomanjkanje zdravnikov, sistematično nezadovoljstvo tako uporabnikov kot ponudnikov zdravstvenih storitev ter tudi slabo upravljanje zdravstvenega sistema. Pričakovana življenjska doba je zato v Sloveniji primerjalno nižja kot v najbolj kakovostnih in učinkovitih evropskih zdravstvenih sistemih. Izjemne razlike v pričakovani starosti se pojavljajo tudi med regijami zahodne in vzhodne Slovenije.
Večina slovenskega prebivalstva hrepeni po zdravstvenem sistemu, kot ga uživajo prebivalci Švice, Liechtensteina, Nemčije in Avstrije. Po drugi strani je jasno, da slovenska država zaradi občutno nižjih javnofinančnih prihodkov v javni zdravstveni sistem ne more zagotavljati takšne narave in obsega zdravstvenih storitev. V zdravstveni sistem ne more vlagati tako obsežno kot severnejše države. Javni zdravstveni sistem hočete ali ne, deli usodo celotne države. Ko in če bo šlo celotnem slovenskem okolju, še posebej v gospodarstvu boljše in bo dodana vrednost višja, bo šlo bolje tudi zdravstvenem sistemu in njegovim uporabnikom. Gospodarstvo bo lahko ustvarjalo višjo dodano vrednost le, če ne bo davčno preobremenjeno. Bolj učinkovito upravljanje z javno zdravstvenimi ustanovami lahko po drugi strani pripelje do bolj dostopnega in kakovostnega javnega zdravstva.
V danih razmerah je ključno vprašanje, kaj je treba postoriti, da dostopnost, kakovost in prilagodljivost zdravstvenega sistema obdržimo vsaj na isti ravni oziroma ga tudi srednjeročno izboljšamo. Primerjalni podatki iz razvitejših evropskih držav kažejo, da so tako uporabniki kot zdravstveno osebje bolj zadovoljni z njihovimi zdravstvenimi sistemi. Težko vprašanje je, ali lahko slovenski zdravstveni sistem zagotavlja enako ali višjo raven zdravstvenega varstva v sedanjih javnofinančnih razmerah?
Nekateri bodo odgovorili, da je treba ohraniti kakovost slovenskega zdravstvenega sistema, če ne drugače z višjimi prispevki in na vsak način preprečiti privatizacijo zdravstvenih storitev. Hkrati pozabijo povedati, da v Sloveniji že imamo zasebno zdravstvo na nekaterih področjih zdravstvenih storitev. Na področju zobozdravstvenih storitev denimo več kot tretjina zavarovancev nima izbranega svojega zobozdravnika v javnem zdravstvu.
Slovenska država že v tem trenutku z javnofinančnimi prihodki in tudi zaradi neučinkovitega upravljanja z zdravstvenim sistemom ne more zadovoljiti vseh potreb in zahtev slovenskega prebivalstva. Zato nastaja nezadovoljstvo tako zaposlenih zaradi slabih razmer in nizkih dohodkov kot tudi uporabnikov zdravstvenih storitev zaradi slabe dostopnosti zdravstvenega osebja in čakalnih vrst. Dobršen del prebivalstva v iskanju ažurnih in kakovostnih zdravstvenih storitev prek samoplačništva odhaja v zasebni sektor.
Kako torej naprej, da bomo prebivalci slovenske države lahko uživali boljši dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva? Kako lahko slovenski zdravstveni sistem postane bolj učinkovit in se približa najbolj kakovostnim in učinkovitim evropskim zdravstvenim sistemom. Kako preprečiti popoln razkroj slovenskega zdravstvenega sistema? Prostovoljna zdravstvena zavarovanja lahko dopolnjujejo javna zdravstvena zavarovanja, a ne morejo v celoti nadomestiti javnih zavarovanj. Njihov cilj je v kontekstu slovenskega zdravstvenega sistema lahko v tem, da zmanjšajo visok odstotek že obstoječega samoplačništva pri dostopu do nekaterih zdravstvenih storitev. Hkrati lahko prostovoljna zavarovanja pripomorejo k izboljšanju delovanja zdravstvenega sistema in skrajšanju čakalnih vrst.
Dobre prakse nekaterih evropskih držav kažejo, da lahko prostovoljna zdravstvena zavarovanja učinkovito dopolnjujejo javna zavarovanja, tako da omogočajo vsem prebivalcev ažuren dostop do kakovostnih storitev. V nekaterih državah kot so Francija in Španija kolektivna podjetniška zavarovanja, ki jih uporablja predvsem delovna populacija, dopolnjujejo sicer odličen javnozdravstveni sistem. Nekatere druge države ponujajo uporabnikom zdravstvenih storitev izbiro med javnimi in zasebnimi ponudniki zdravstvenih storitev, da se jim hitro omogoči dostop do najbolj kakovostnih zdravstvenih storitev.
Debate o rešitvi slovenskega zdravstvenega sistema so lahko produktivne le, če bodo potekale na podlagi nedvoumnih podatkov in brez ideoloških floskul. Slovenski zdravstveni sistem nujno potrebuje reformo, ki bo izboljšala dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev in izboljšala upravljanje zdravstvenega sistema. Preprečiti je treba, da se bodo uporabniki še bolj kot sedaj zatekali v samoplačništvo pri dostopu do zdravstvenih storitev. Enako nujno je treba z boljšim upravljanjem kot tudi jasnimi razmejitvami odgovornosti izboljšati zadovoljstvo zaposlenih v zdravstvenem sistemu. Človeka je potrebno znova postaviti v ospredje slovenskega zdravstvenega sistema in tako bolnikom kot tudi zdravstvenim delavcem omogočiti ažurne in kakovostne zdravstvene storitve.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
