V zadnjih mesecih se cene energentov v večini evropskih držav zvišujejo. Države zato iščejo alternativne poti za ogrevanje prebivalcev v prihajajoči zimi. Nemčija je v zadnjih desetletjih podpirala izgradnjo Severnega toka II, ki naj bi rešil njeno preskrbo s plinom kljub temu, da zmogljivosti Severnega toka I še niso v celoti izpolnjene. Severni tok II naj bi ponujal tudi rešitev za energetsko oskrbo večine evropskih držav. Po drugi strani projekt Severni tok II ni brez dilem. Ali so se Nemčija in ostale evropske države pripravljene odreči ostalim visokoletečim ciljem na področju zelene energije, trajnostnega gospodarstva in varstva človekovih pravic?
Dilema Severnega toka ima vsaj tri dimenzije: geostrateško-varnostno dimenzijo, okoljevarstveno dimenzijo in dimenzijo varstva človekovih pravic. Geostrateška-varnostna dimenzija vključuje medsebojni odnos držav članic EU, vključno z njihovo zunanjo politiko do Ruske federacije in Združenih držav Amerike. Oba tira Severnega toka sta v (ne)posredni lasti ruske državne gospodarske družbe Gazprom, ki je povezana z vrhovi ruskih državnih oblasti. Ameriški tisk v zadnjih dneh objavlja članke, da naj bi ruske oblasti pogojevale povečanje pošiljk plina v letošnji zimi z dokončno odobritvijo projekta Severni tok II. Združene države in srednjeevropske države članice projektu že več let ostro nasprotujejo. Združene države grozijo s sankcijam. Bojijo se čezmernega ruskega vpliva v osrčju Evrope. Po drugi strani sta Nemčija in Francija do sedaj projekt podpirali, kljub temu, da sicer v praksi mednarodnih odnosov nasprotujeta ruski zasedbi območij v Ukrajini in na Kavkazu. V tej smeri je Evropski parlament pred dobrim mesecem sprejel priporočilo o odnosih med EU in Rusijo, kjer z ostrimi besedami sporoča, da »...je razdiralna odločitev nekaterih držav članic o gradnji Severnega toka II neskladna z vrednotama energetske unije, in sicer solidarnostjo in zaupanjem...« (preambula, AA) in da »...predstavlja nevarnost povečanja ruske prevlade, odvisnosti EU od ruskega plina in izpostavitvi Ukrajine zlonamernim dejanjem Rusije...« (1. člen) h).
Uresničevanje okoljskih in podnebnih zavez je vse pomembnejše za Evropsko unijo in njene države članice. Okoljski vplivi Severnega toka seveda niso zanemarljivi. Ali so skladni z obveznostmi evropskih držav? Evropska komisija je leta 2018 v svoji »Dolgoročni strategiji za leto 2050« zapisala, da »EU namerava do leta 2050 postati podnebno nevtralno gospodarstvo z ničelnimi neto emisijami toplogrednih plinov«. Načrt Evropske unije za okrevanje po epidemiji (NextGenerationEU) med drugim omenja, da bo več kot polovica predvidenih sredstev namenjena »pravičnim podnebnim in digitalnim prehodom s pomočjo Sklada za pravični prehod in programa za digitalno Evropo«. Hkrati bodo sredstva namenjena tudi »boju proti podnebnim spremembam s 30 % sredstev EU« (Prav tam). Evropska unija in države članice vključno s slovensko državo stavijo na postopen prehod v zeleno in trajnostno gospodarstvo. Projekt Severni tok II je zato problematičen s številnih okoljskih kazalnikov, saj so podani številni dvomi ali projekt izpolnjuje zaveze evropskih institucij k prehodu v bolj trajnostno usmerjeno gospodarstvo, ki bo temeljijo na obnovljivih virih energije.
Dimenzija varstva človekovih pravic je enako pomembna. Znotraj Evropske unije se pripravljajo predlogi za še bolj ostre obveznosti gospodarskih družb do varstva človekovih pravic. Vse večje gospodarske družbe bodo morale opravljati skrbni pregled svojih dobavnih verig z vidika okolja, človekovih pravic in dobrega upravljanja. Obveznosti veljajo za sektorje koriščenja naravnih virov, kjer so sedaj že težave kako zagotoviti, da bodo vse gospodarske družbe sledile vsaj določenemu minimalnemu varstvu pravic. Izzivi so še večji, kar dobro vedo upravni odbori slovenskih gospodarskih družb, na trgih srednje in vzhodne Evrope. Države članice bodo zato preko pristojnih institucij morale opravljati nadzor dobavnih verig tudi v tretjih državah. Ali je primerno in nujno, da evropske institucije in države sodelujejo z gospodarsko družbo, v kateri ima večino naložb ruska država? Ali je primerno sodelovati v času, ko so zoper nekatere posameznike izrečene sankcije in ko ima Evropska unija z Rusijo odprte številna nerešena vprašanja? Nemška vlada je do sedaj zagovarjala stališče, da je treba ločevati posel od kršitev človekovih pravic. Takšna pozicija v sodobnem okolju ni več prepričljiva. Kakšno bo torej sporočilo evropskemu gospodarstvu in civilni družbi, če Evropska unija podpre projekt Severni tok II?
Mnenja o podpori Severnem toku II so torej deljena. Energetski strokovnjaki morajo dokončno povedati ali je podpora projektu ob obstoječih zmogljivostih smotrna. Hkrati je treba skrbno presoditi ali projekt izpolnjujejo regulativne obveznosti glede varstva okolja, človekovih pravic in dobrega upravljanja. Podpreti ali ne projekt Severni tok II je zato hkrati dilema o prihodnosti evropskih institucij, držav članic in vseh nas ali želimo vrednote varstva okolja, človekovih pravic in dobrega upravljanja v gospodarstvu dejansko preslikati v prakso ali pa naj nasprotno nad njimi prevladajo geostrateški cilji nekaterih evropskih držav.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
