c S

Regulacija dobavnih verig gospodarskih družb

prof. dr. Jernej Letnar Černič Redni profesor za pravo človekovih pravic,
Fakulteta za državne in evropske študije
jernej.letnar@googlemail.com
10.09.2021 V globalnem poslovnem okolju se prepletajo različne ravni, področja in deležniki. Kakšna je narava in obseg obveznosti gospodarskih družb do spoštovanja človekovih pravic in varstva okolja? Ali naj gospodarske družbe spremljajo in nadzorujejo prav vse ravni svojih globalnih dobavnih verig? Kakšne so prednosti in slabosti skrbnega pregleda v dobavnih verigah?

Globalno poslovno okolje v zadnjih letih postaja vse bolj strogo glede varstva človekovih pravic in okolja ter boja proti korupciji v globalnih dobavnih verigah. Spoštovanje človekovih pravic in varstva okolja ni le več del prostovoljnih iniciativ, temveč vse bolj izhaja iz domačih in mednarodnih pravnih redov. Svet za človekove pravice Organizacije združenih narodov je že pred več kot desetletjem sprejel Smernice za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Gre sicer za pravno neobvezujoč dokument, ki pa poziva države, da sprejmejo nacionalne akcijske načrte za uresničevanje varstva človekovih pravic v gospodarstvu. Slovenska država je nacionalni akcijski načrt sprejela novembra 2018, pri čemer je pred nekaj meseci sprejela tudi že prvo poročilo o njegovi implementaciji v različnih institucijah slovenske države in v zasebnem sektorju.

OECD že vrsto let državam članicam priporoča, da gospodarske družbe, ki poslujejo na njihovem ozemlju ali iz njih izvirajo, spremljajo in pregledujejo dobavne verige z vidika varstva človekovih pravic in okolja. Dobavne verige so v globalnem poslovnem okolju izjemno razvejane in večplastne, saj se nahajajo v različnih državah, ki se medsebojno razlikujejo po zahtevah pravnega reda. Nadzor dobavnih verig je zato za marsikatero gospodarsko družbo zelo zahtevna, če ne celo neuresničljiva naloga. Mala in srednje velika podjetja pogosto nimajo niti človeških virov niti finančnih sredstev za spremljanje in preverjanje ali njihovi poslovni partnerji uresničujejo zahteve glede varstva človekovih pravic in okolja. Po drugi strani pa gospodarske družbe v nekaterih gospodarskih sektorjih že morajo nadzorovati svoje dobavne verige in poslovne partnerje na vseh ravneh poslovanja.

Nekatere evropske države so v zadnjih letih sprejele zakone, ki gospodarske družbe z velikim številom zaposlenih zavezujejo, da spremljajo svoje dobavne verige. Francija je že leta 2017 sprejela zakon o obveznem skrbnem pregledu (Loi 2017-399 du 27 mars 2017 relative au devoir de vigilance des sociétés mères et des entreprises donneuses d’ordre), ki vse večje gospodarske družbe (vsaj 5000 zaposlenih) zavezuje, da sprejmejo načrt o skrbnem pregledu, predvideva pa tudi sankcije za kršitev te obveznosti. Načrt mora vključevati »… skrbne ukrepe, ki omogočajo prepoznavanje in preprečevanje hudih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, hude telesne poškodbe ali škodo za okolje ali tveganje za zdravje, ki je neposredno ali posredno posledica poslovanja družbe in gospodarskih družb, ki jih obvladuje...« (1 (1). člen). Gospodarske družbe morajo v načrtu predvideti tveganja in tudi ukrepe za prepoznavanje in preprečevanje kršitev. Gre za civilnopravno obveznost gospodarskih družb, da si prizadevajo prepoznavati in preprečevati tveganje za varstvo človekovih pravic, okolje in zdravje pri svojem poslovanju. Zakon v 2. odstavku 1. člena predvideva denarne kazni, če gospodarska družba tudi po opozorilu ne izpolni svoje obveznosti. Francoska sodišča so od uveljavitve zakona obravnavale že štiri zadeve zaradi neizpolnjevanje obveznosti skrbnega pregleda.

Nemški Bundestag je letošnjega junija sprejel Zakon o skrbnem pregledu v dobavnih verigah (Gesetz über die unternehmerischen Sorgfaltspflichten in Lieferketten), ki bo začel veljati 1. januarja 2023. Zakon zavezuje največje gospodarske družbe (najmanj 3000 zaposlenih (1 (1) (1). člen zakona), da »v svojih dobavnih verigah na ustrezen način prepoznajo tveganje za varstvo človekovih pravic in okolja s ciljem, da ga preprečijo oziroma zmanjšajo oziroma da končajo kršitev človekovih pravic in obveznosti za varovanje okolja« (3. (1). člen). Tveganja za varstvo človekovih pravic denimo med drugim vključujejo tveganje za kršitev prepovedi otroškega in prisilnega dela, uničevanje okolja, varstva in zdravja pri delu ter prepovedi diskriminacije (1 (2). člen). Zakon določa, da morajo gospodarske družbe tveganje najprej prepoznati, ga upravljati in analizirati ter sprejeti ustrezne in učinkovite ukrepe za preprečevanje tveganja (4. – 6. člen zakona).

Zakon tudi eksplicitno poudarja, da ne vzpostavlja civilnopravne odgovornosti za kršitev zgornjih obveznosti (3 (3). člen). Gospodarske družbe morajo vzpostaviti tudi notranji pritožbeni mehanizem, ki bo obravnaval morebitne kršitve njenih obveznosti (8. člen). Enako morajo o svojih korakih pri prepoznavanju in spremljanju tveganj poročati v letnih poročilih (10. člen), kar je sicer tako ali tako obveznost, ki že velja v evropskem pravnem redu in pravnih redih državah članicah Evropske unije. Čeprav gre za enega prvih zakonov o obveznem skrbnem pregledu, civilna družba s sprejetim zakonom ni zadovoljna. Po njihovem mnenju je premalo ambiciozen, saj ne vzpostavlja niti jasne civilnopravne obveznosti za kršitev obveznega skrbnega pregleda na vseh ravneh dobavnih verig niti učinkovitega nadzora. Zadovoljni niso tudi v največjih nemških podjetjih, saj zakon zanje vzpostavlja nove obveznosti in z njimi nove stroške. Kljub vsesplošnem nezadovoljstvu (sicer iz različnih razlogov) je jasno, da poti nazaj ni. Spoštovanje človekovih pravic in okolja sta že dalj časa del temeljnih obveznosti pri poslovanju odgovornih gospodarskih družb, ki jim ne gre le za kratkoročni dobiček, temveč tudi za dolgoročni družbeno-ekonomski razvoj.

Obvezen skrbni pregled globalnih verig gospodarskih družb slej kot prej prihaja tudi v slovenske gospodarske družbe, bodisi preko njihovih tujih lastnikov bodisi preko že sprejetjih zakonov, ki imajo seveda tudi ekstra teritorialne učinke. Gospodarske družbe lahko s skrbnim pregledom svojih dobavnih verig prepoznajo in preprečijo tveganja za kršenje človekovih pravic in varstva okolja. Evropski parlament je že letošnjega marca sprejel Resolucijo o odgovornosti gospodarskih družb in skrbnem pregledu, ki vsebuje tudi osnutek Direktive. Nekatere slovenske gospodarske družbe že morajo izvajati skrbni pregled zaradi zahtev svoje industrijske panoge. Strožja regulacija dobavnih verig gospodarskih družb je torej pred vrati. Učinkovito varstvo človekovih pravic in okolja v gospodarstvu je v vsakokratni zreli ustavni demokraciji nekaj samoumevnega. Odgovorne gospodarske družbe pa že sedaj znajo kovati poslovne prednosti in priložnosti v tem novem poslovnem in pravnem okolju. 


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.