c S

Podnebne spremembe v presoji Evropskega sodišča za človekove pravice

prof. dr. Jernej Letnar Černič Redni profesor za pravo človekovih pravic,
Fakulteta za državne in evropske študije
jernej.letnar@googlemail.com
07.05.2021 Podnebne spremembe (ne)posredno posegajo v uresničevanje številnih človekovih pravic od pravice do življenja do pravice do prehrane kot tudi do lastnine. Negativne posledice trpimo sedanje generacije, a še hujše lahko pričakujejo prihodnje generacije. Kakšne obveznosti imajo države do mlajših in prihodnjih generacij pri varstvu pravice do življenja in ostalih pravic zaradi vse hujših posledic podnebnih sprememb?

Podnebne spremembe vplivajo na uresničevanje večine, če ne že na vse človekove pravice in temeljne svoboščine. Lahko pogojujejo tako uresničevanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, kot tudi državljanskih ter političnih pravic in temeljnih svoboščin. Ena od bolj zanimivih trenutnih pritožb pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) je pritožba, ki jo je lanskega septembra vložilo šest portugalskih pritožnikov v starosti od 8 do 21 let, zaradi domnevne državne odgovornosti glede kršitve Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) glede globalnega segrevanja. Otroci in mladi odrasli so v zadevi Duarte Agostinho in ostali v. Portugalski in ostali (39371/20) vložili pritožbo na ESČP zoper 33 držav pogodbenic EKČP, med drugimi tudi slovensko državo, zaradi domnevnih kršitev njihovih obveznosti glede 2. člena (pravica do življenja), 8. člena (pravica do zasebnosti) in 14. člena (prepoved diskriminacije).

Države naj bi kršile pozitivne obveznosti glede pravice do življenja in pravice do zasebnega in družinskega življenja, ker naj ne bi izpolnjevale svoje zaveze iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015, še posebej glede prekomernega dviga povprečne letne temperature. Neizpolnjevanje obveznosti, utemeljujejo pritožniki, med drugim povzroča požare, zimska neurja, omejuje kmetijsko pridelavo in posega v pravico do lastnine. Hkrati pritožniki utemeljujejo, da države še posebej diskriminirajo njihovo generacijo, ki mora oziroma bo morala nositi najtežje breme neizpolnjevanja obveznosti, s čimer naj bi bili diskriminirani v primerjavi s starejšimi generacijami. Ko je ESČP lanskega novembra posredovalo pritožbo državam pogodbenicam, je med domnevne kršitve EKČP vključilo še 3. člen (prepoved mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja) in 1. člen protokola št. 1 k EKČP (pravica do lastnine).

Pritožniki uveljavljajo kršitve držav glede svojih pozitivnih obveznosti iz EKČP v luči  mednarodnih sporazumov, ker niso do sedaj sprejele učinkovitih ukrepov za »a)… zmanjšanje emisij na njihovem ozemlju …«; »b) prepoved izvoza fosilnih goriv«; »c) izravnavo njihovih emisij…« in »d) omejitev izpustov emisij v tujino«. Države morajo varovati pravico do življenja in zasebnega ter družinskega življenja vseh prebivalcev, a fortiori pa pravice mlajših generacij pri uresničevanju teh pravic. Utemeljujejo, da mora ESČP zaradi narave zadeve obravnavati vse pritožbe skupaj ter da mora zaradi očitne kršitve ugotoviti kršitve državnih obveznosti.  

Pritožniki so s svojo pritožbo pred številnimi izzivi. ESČP bo moralo najprej presoditi, ali lahko vzpostavi krajevno pristojnost za obravnavo pritožbe zoper vseh 33 držav. Če krajevna pristojnost ESČP zoper Portugalsko verjetno ni sporna, je težja dilema, če in kako jo bo ESČP vzpostavilo v razmerju do 32 ostalih držav članic. Hkrati je enako pomembno ali pritožniki izpolnjujejo kriterije za status žrtve kršitev EKČP skladno z njenim 34. členom.

Podnebne spremembe v Evropi in v svetu že dalj časa povzročajo vročinske valove, suše, požare in podobne negativne posledice, ki posegajo tako v individualno kot tudi kolektivno dimenzijo človekovega dostojanstva. Včeraj smo z nekaj nevladnimi organizacijami za varstvo človekovih pravic in akademskimi kolegi na ESČP skladno z dovoljenjem predsednika 4. sekcije ESČP na podlagi 5. odstavka 44. člena njegovih pravil pred ESČP vložili pisno intervencijo. V naši intervenciji utemeljujemo, da mednarodno pravo človekovih pravic zavezuje države članice, da varujejo dostojanstvo in blaginjo otrok. Države nosijo tako negativne kot pozitivne obveznosti, da ne posegajo v pravice otrok kot ranljive skupine kot tudi, da sprejemajo ukrepe za njegovo varovanje. Če bo pritožba prestala prag dopustnosti, se bodo argumenti kresali (tudi) glede narave in obsega pravnih obveznosti za boj proti podnebnih spremembah. ESČP bo moralo tudi presoditi, ali obstoj bodočega tveganja za posege v pravico do življenja in ostale pravice zadostuje za kršitev pozitivnih obveznosti države. Hkrati na podlagi prakse različnih regionalnih in mednarodnih sodišč in odbora za človekove pravice v intervenciji utemeljujemo, da imajo države obveznost varovati človekove pravice vsepovsod, kjer jih lahko države kršijo izven svojih meja. Enake obveznosti so vzpostavljene tudi, če države lahko oziroma morajo nadzirati nedržavne subjekte, ki lahko kršijo človekove pravice izven svojim meja.

Posledice globalnega segrevanja zagotovo niso omejene le na geografske meje posamičnih držav. Države z odsotnostjo oziroma pomanjkljivimi ukrepi zoper širjenje podnebnih sprememb posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine tudi izven svojih meja.  ESČP se mora zavedati specifičnih okoliščin in konteksta pričujoče zadeve ter zato v tem primeru priznati obstoj izven teritorialnih obveznosti držav za uresničevanje EKČP. V tej smeri mora razširiti svojo doktrino »nadzora« nad ozemljem za vzpostavitev krajevne pristojnosti ESČP. Podnebne spremembe ne zahtevajo nadzora nad ozemljem, saj naravne zakonitosti poskrbijo, da čezmerno onesnaževanje povečuje raven globalnega segrevanja, ki se brez nadzora širi preko državnih meja.

Celotne škode, ki lahko nastane zaradi slabšanja podnebnih sprememb, ni mogoče zaznati takoj in ni tako otipljiva, kot je lahko zaradi kakšne druge kršitve človekovih pravic. Nastane čez nekaj let in se kaže v obliki suš, požarov, vročinski valov in podobnih naravnih nesreč, ki posegajo v pravico do življenja; pravico do prehrane, vode in prepoved mučenja, nečloveškega in ponižujočega se ravnanja; pravico do zasebnosti in družinskega življenja; pravico do lastnine in ostale pravice. ESČP mora zato previdno in skrbno premisliti, ali njegova ustaljena sodna praksa glede pristojnosti in statusa žrtve ustreza obravnavi pritožbi, ki izhaja iz različnih kontekstov podnebnih sprememb. ESČP bo moralo tako ali drugače priznati, da do kršitev (če do njih še ni prišlo) zaradi podnebnih sprememb lahko pride v prihodnosti, če države ne sprejmejo primernih in učinkovitih ukrepov za preprečevanje škode.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.