Na omenjenem zavihku so predstavljani nekateri praktični napotki strankam, ko se te odpravljajo na sodišče, predstavljene so jim pogoste situacije glede njihovega sodelovanja v sodnih postopkih: npr. ko so v osebnem stečaju, vlagajo predloge za ločitev zakonske zveze, so v postopkih izvršbe ali dedovanja, vpisujejo svoje nepremičnine v zemljiško knjigo in podobno. Posebej so objavljene tudi koristne informacije za priče, oškodovance, kot tudi novinarje ter invalide, ki se pojavljajo v eni izmed vlog na sodišču. Poleg tega najdemo tudi simpatično sestavljene zloženke o tipičnih pravnih postopkih na sodišču, kjer stranke lahko najdemo koristne bistvene informacije o teh postopkih oziroma nekaj glavnih korakov v postopku, da si znajo predstavljati, kaj jih čaka. Poleg tega najdemo tam tudi brošuro o brezplačni pravni pomoči, pa tudi kratka navodila za tuje stranke v angleškem jeziku, kot tudi v jeziku naših manjših, v italijanskem in madžarskem jeziku.
Vse lepo in prav ter pohvalno – nadvse koristno porabljena projektna sredstva. Strankam bodo te informacije gotovo v pomoč. Toda gornji naslov »Postopkovna pravičnost v vsako slovensko vas«, ki niti slučajno ni mišljen cinično, ima tudi dodatni namen: poleg pozitivne ocene gornje akcije Vrhovnega sodišče spodbuditi glavne akterje državne skrbi za večanje zaupanja v sodstvo (predvsem Vrhovno sodišče, Sodni svet in Ministrstvo za pravosodje) k dodatnemu koraku.
Zakaj se tovrstne koristne informacije ne bi razširile tudi med splošno populacijo! Seveda ne kot vabilo, da vlagajo tožbe in druge predlagalne akte na sodišča, temveč kot informacije državljanom in drugim prebivalcem Slovenije, kaj sodišča vsakodnevno počno in na kakšen način to počno. Na razumljiv in ličen način. V ta namen bi se tovrstne brošure nekoliko preoblikovale in bi šle v vsako slovensko gospodinjstvo. To bo nekaj stalo, a če stane za politične akcije, za vladne kampanje, naj bo tudi dviganje zaupanja v sodstvo politična akcija in vladna kampanja. Povsem legitimen političen cilj.
Navsezadnje tudi iz zadnjih anket o zaupanju v slovensko sodstvo vemo, da to pri uporabnikih sodišč, to je strankah, ni tako majhno, temveč je nezaupanje večje pri splošni javnosti, ki ni nikoli imela kakršnih koli izkušenj s sodišči. Nekdo bo rekel, da je to vpliv medijev in politikov, kar najbrž tudi drži. A danes je možna neposredna komunikacija sodišč ali tistih, ki tudi skrbijo za sodstvo, neposredno z javnostjo. Predvsem tuji sodni sveti v razvitih državah, vse bolj pa tudi v nerazvitih, skrbijo za obveščanje splošne javnosti o delovanju sodstva in njegovih postopkih, obiskujejo šole in celo vrtce, da poteka vzgoja o pomenu sodstva že dobesedno v plenicah. Skratka delujejo čimbolj proaktivno.
Kdo naj bi pri nas prevzel to vlogo? Sodni svet izjemno težko, skoraj nemogoče, ker je finančno podhranjen, četudi bi verjetno bila to njegova vloga. Zato bi bilo smiselno, da se mu povečajo sredstva, da bodo na voljo tudi za takšne aktivnosti. Če pa to ne gre, bi se verjetno kaj našlo iz projekta »Postopkovna pravičnost«, lahko bi pomagalo tudi Ministrstvo za pravosodje.
Navsezadnje gre za zaupanje splošne javnosti v delo sodišč, ki je pri nas precej nizko, a ni pomembno le za statistike in mednarodna poročila, temveč za uspešno delovanje družbe na sploh, kar se nenazadnje kaže tudi v bruto domačem produktu.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
