Kaj imamo uporabniki spletnih družbenih omrežij raje, zasebnost ali več navideznega udobja? Uporabniki pametnih naprav smo se v zadnjem desetletju že navadili, da nas tehnološke korporacije spremljajo in nadzirajo skoraj na vsakem koraku. Udobno je, da nam razne mobilne aplikacije pomagajo pri iskanju podatkov in naslovov, nam pomagajo pri izbiri knjig za branje in restavracij, raznih tečajev in še vsega drugega. Vse slednje pa zagotovo ni zastonj, saj lahko navidezno udobje uživamo v zameno za lahek dostop do naših osebnih podatkov, nekaj o čemer je lahko nekdanja jugoslovanska totalitarna država le sanjala. A zakaj se moramo posamezniki pri dostopu do spletnih družbenih omrežij odpovedati svoji zasebnosti, saj morajo podjetja kljub našemu soglasju varovati vsaj osrednje polje našega zasebnega in družinskega življenja, ki navsezadnje vendarle uživa tudi ustavnosodno varstvo?
Državni in nedržavni akterji se že od začetkov človeške družbe prizadevajo nadzirati zasebno in družinsko življenje prebivalcev, saj ti prav tam uživajo največjo mero svobode in avtonomije. Države so v preteklosti imele monopol nad posegi v posameznikovo zasebno in družinsko življenje, ko so preko svojih obveščevalnih služb in vohunov med običajnimi ljudmi poskušale nadzirati kaj se je dogajalo za štirimi zidovi. A to so bili drugačni časi. Televizorji iz Orwellowega, 1984, ki v državi Oceanija v stanovanjih spremljajo zasebne in družinske dejavnosti prebivalstva, so medtem postali resničnost, saj lahko malo bolj napredni tehnološki zanesenjak dandanes preko različnih pametnih naprav posega v sosedovo ali bolj verjetno sovražnikovo zasebno življenje. Transnacionalne korporacije so pridobile še posebej izjemno moč z rudarjenjem različnih osebnih podatkov. Te iz podatkov, ki jih prostovoljno ali prisilno pridobijo od svojih uporabnikov, preko oglaševanja kujejo dobičke oziroma jih pogosto, predvsem izven Evrope, preprodajajo najboljšemu ponudniku brez soglasja uporabnikov. Kitajska korporacija Baidu naj bi denimo tako brez soglasja svojih uporabnikov dostopala do njihovih osebnih podatkov. A to je samo eden od številnih primerov.
Spletna družbena omrežja, ki so jih razvile globalne korporacije, imajo zagotovo tako prednosti kot temne strani. Uporabnikom so na eni strani omogočila lažji in širši dostop do različnih podatkov in izobraževanja, s čimer so tako vsaj delno demokratizirala javni prostor, kjer so nekoč prevladovali stari mediji. Njihove dobre točke so zagotovo še v povezovanju in mreženju posameznikov. Po drugi strani pa velikim podjetjem in pogosto tudi državam omogočijo, da arbitrarno posegajo v zasebno in družinsko življenje posameznikov in se preko povezanih podjetij izogibajo davčnim obveznostim. Močna podjetja lahko svojo moč uporabijo tako, da podprejo ali nastopajo proti trenutni vladi, s čimer uživajo izjemen vpliv pri oblikovanju javnih politik. Slabosti se zagotovo kažejo še v preveliki odvisnosti uporabnikov od spletnih socialnih omrežij.
Odsotnost učinkovitega nadzora globalnih spletnih gospodarskih družb je tako groteskna, saj je težko razumeti, da skoraj vse spletne korporacije, ki poslujejo v Sloveniji, niso podvržene slovenskem pravnem redu in slovenskim sodiščem. Zaslišanje Marka Zuckenberga pred Evropskim parlamentom, ki je potekalo za zaprtimi vrati, je pokazalo, da si dotično podjetje, ki se hrani z osebnimi podatki svojih uporabnikov, ne želi javnega nadzora nad svojim poslovanjem in hkrati ne želi razkriti svojih lastnih osebnih podatkov. Zuckenberg je že pred leti poudaril, da pravica do zasebnosti v globalnem svetu več ne obstaja, pri čemer pa si njegovi odvetniki prizadevajo, da bi na enem izmed havajskih otokov pokupili vse nepremičnine v bližini njegove vile, da bi njegovi družini verjetno zagotovili večjo zasebnost.
Ali so globalne tehnološke družbe zavezane spoštovati in varovati zasebno in družinsko življenje njihovih uporabnikov ? Ta podjetja morajo kot vsi drugi subjekti spoštovati ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine, kot tudi evropsko pravo in potencialne mednarodne obveznosti. Njihovim uporabnikom morajo preko različnih oblik anonimiziranja in hrambe njihovih podatkov neprestano zagotavljati varstvo pričakovanega polja zasebnosti in družinskega življenja, pri čemer jim morajo sočasno zagotavljati tudi dostop do vseh njihovih osebnih podatkov. Enako morajo vzpostaviti tudi učinkoviti notranji mehanizem za varstvo osebnih podatkov, kot tudi pripomoči, da bodo domači sodni mehanizmi delovali učinkovito in bodo dejansko varovali osebne podatke njihovih uporabnikov. Globalne tehnološke družbe morajo uporabnikom omogočati, da dostopajo do njihovih omrežij, brez da bi se morali odpovedati celotnem polju svoje zasebnosti. Ker pa ta globalna podjetja poslujejo globalno, skoraj v vseh državah tega sveta, je nad njimi težje ali skoraj nemogoče izvrševati nadzor in uspešno uveljavljati njihovo kazensko ali odškodninsko odgovornost. Države pa nadzor nad spletnimi družbenimi omrežji ne smejo izkoristiti za arbitrarne posege v svobodo izražanja, kar si želijo številne oblasti širom sveta. A kaj takega je zagotovo utopično, saj v vseh družbah večine in trenutne oblasti želijo izključiti manjšine ali drugače razmišljujoče skupine iz razprave o pomembnih javnih vprašanjih.
Poslovni modeli globalnih spletnih gospodarskih družb temeljijo na obdelavi in uporabi množice osebnih podatkov njihovih uporabnikov. Globalna tehnološka podjetja so v zadnjih letih zaradi zunanje prisile vendarle malenkostno izboljšala svoje varstvo osebnih podatkov. Nekaj je zato zagotovo res. Manj navideznega udobja bomo imeli, več zasebnosti lahko ne le pričakujemo, temveč tudi zahtevamo od tehnoloških podjetij. Uporabniki se moramo zavedati, da navidezno udobje prinaša tudi globok poseg v duhovno in duševno sestavino človekovega dostojanstva, zaradi česar bi morali od svojih državnih oblasti zahtevati, da strožje nadzirajo globalna gospodarska podjetja, ki bi se morala prilagoditi veljavnim ustavnim okvirom. Države morajo zato na podlagi vrednote človekovega dostojanstva izboljšati varstvo pravice do zasebnega in družinskega življenja svojih uporabnikov. Poslovanje globalnih podjetij je potrebno pogojevati tudi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti v državah, kjer poslujejo, kot tudi od njih zahtevati, da se podvržejo jurisdikciji domačih sodišč. Globalna tehnološka podjetja bodo le z učinkovitim varstvom zasebnega in družinskega življenja lahko zavarovala človekovo dostojanstvo svojih uporabnikov in vseh ostalih posameznikov.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
