Poglejmo najprej nekaj podatkov. Bruto domači proizvod na prebivalca v Nemčiji je v letu 2016 znašal 36,000 Euro, v Sloveniji pa 24,100. Slovenija je tako 1. decembra lanskega leta dosegala 83 odstotkov povprečja držav članic Evropske unije, Nemčija pa 123 odstotkov povprečja Evropske unije, torej 40 odstotnih točk več. Če preverimo podatke indeksa človekovega razvoja Združenih narodov, ki ne meri le gospodarski, temveč tudi človekov razvoj, zaseda Nemčija visoko četrto mestom z indeksom 0.926, Slovenija pa petindvajseto mesto z indeksom 0.890. Kakovost življenja je seveda vedno tudi nekaj subjektivnega, a zgornji objektivni podatki vendarle upravičeno postavijo vprašanje zakaj torej Slovenija zaostaja za Zvezno republiko Nemčijo po življenjskem standardu? Kako lahko pojasnimo zakaj so nekatere države razvitejše in bogatejše kot druge? Zakaj se v Nemčiji živi bolje kot v Sloveniji? Običajno si lahko pri odgovorih na zgornja vprašanja pomagamo s štirimi dejavniki, ki v večini primerov kar zadostno pojasnijo zakaj so nekatere države bogatejše in razvitejše kot druge, in sicer z geografijo, kulturo, gospodarskimi dejavniki in kakovostjo institucij.
Prvi dejavnik je geografski položaj države oziroma geografija. Če ima država ugodnejši geografski položaj, ki ji omogoča sodelovanje v mednarodnem gospodarstvu, je verjetneje, da bo država tudi razvitejša. John Luke Gallop, Jeffrey D. Sachs in Andrew D. Mellinger so že skoraj dve desetletji nazaj v svojem izvirnem raziskovalnem prispevku (»Geography and Economic Development«, International Regional Science Review, Vol. 22. št. 2, str. 179-232, 1999) dokazali, da so denimo tropske države, z nekaj izjemami običajno zelo nerazvite in z nižjim življenjskim standardom. Če primerjamo Nemčijo in Slovenijo glede geografskega položaja ni pomembnejših razlik, tudi spričo dejstva, da ste obe del skupnega trga. Če pa pogledamo podatke za Sloveniji bližnje sosedstvo držav iz srednje Evrope in nekdanje Jugoslavije, pa podatki kažejo, da države iz te regije niso znane po dobrem življenjskem standardu. Morda tudi geografski položaj Slovenije in drugih denimo balkanskih držav omejuje njihov razvoj?
Drugi dejavnik se nanaša na vpliv kulture, običajev, tradicij in delovnih navad na gospodarski in družbeni razvoj držav. Ali lahko rečemo, da so nemški delavci bolj delovni kot slovenski? Max Weber je denimo v svojem kultnem delu »Protestantska etika in duh kapitalizma« iz leta 1905 utemeljeval, da prav protestantska etika in delovne navade pojasnjujejo gospodarski in družbeni vzpon pokrajin v današnji severni Nemčije. Dandanes je njegove argumente jemati s ščepcem soli, saj je težko zagovarjati tezo, da so nemški delavci bolj delavni in pridni kot slovenski, kvečjemu lahko potegnemo vzporednice. Dejavniki kulture so zato pogosto zelo subjektivne narave, zaradi česar v teoriji in praksi nimajo prevelike teže.
Tretja skupina vključuje gospodarske dejavnike, ki vplivajo na razvitost države, kot so razpoložljivost marljive in izobražene delovne sile in naravna bogastva. Če država razpolaga z naravnimi bogastvi in izobraženo ter kakovostno delovno silo, potem je verjetno razvitejša kot če jih nima. Stanley L. Engerman in Kenneth L. Sokoloff v svojem članku (»Factor Endowments, Inequality, and Paths of Development Among New World Economics«, NBER Working Paper No. 9259, oktober 2002) izpostavljata kot primer Haiti, ki naj bi bil konec osemnajstega stoletja ena od najbogatejših držav na svetu zaradi pridelave sladkorja na nečloveških sužnjelastniških veleposestih, ki jih je nadzirala evropska kolonialna elita. Nemčija je zagotovo že desetletja ena izmed globalnih gospodarskih velesil, a pogoji gospodarskega tekmovanja se med Nemčijo in Slovenijo danes ne zdijo takšni, da bi lahko upravičevali takšno razliko v življenjskem standardu, kot jo sporočajo zgornji podatki.
Četrta skupina dejavnikov, ki pojasnjujejo različno razvitost držav, se nanaša na kakovost institucij demokratične in pravne države. Ali institucije v neki državi delujejo na podlagi vladavine prava, pošteno in transparentno ter ali sodstvo učinkovito varuje človekovo dostojanstvo? Ali so institucije javne uprave ljudem in gospodarskim družbam blizu ali pa njihovo življenje nepotrebno otežujejo? Daron Acemoglu, Simon Johnson in James Robinson v svojem prispevku »Institutions as the Fundamental Cause of Long-Run Growth« (NBER Working Paper No. 10481) poudarjajo pomembno vlogo močnih in kakovostnih institucij za gospodarski in družbeni razvoj v posamezni družbi.
Če pri prvih treh dejavnikih ne opazimo občutnih razlik med Nemčijo in Slovenijo, se te pokažejo, ko primerjamo kakovost njunih institucij demokratične in pravne države. Vsaj tako kažejo podatki mednarodnih organizacij in raziskav. Poglejmo nekatere izmed številnih zadnjih podatkov. Indeks zaznave korupcije mednarodne nevladne organizacije Transparency International uvršča Nemčijo na dvanajsto mesto držav z najnižjo zaznano korupcijo z doseženimi enainosemdesetimi točkami od stotih, Slovenijo pa skupaj z Botswano na štiriintrideseto mesto z enainšestdesetimi točkami. Če pogledamo v poročilo Evropske komisije o stanju sodstva v državah članicah Evropske unije, lahko ugotovimo, da kar blizu tri četrtine nemškega prebivalstva vsaj z oceno dokaj dobro ocenjuje neodvisnost nemškega sodstva, medtem ko le nekaj čez trideset odstotkov slovenskega prebivalstva kot dokaj dobro ocenjuje neodvisnost slovenskega sodstva (Evropska komisija, Key findings of the 2018 EU Justice Scoreboard, str. 41, graf št. 55). Še slabši so podatki kako gospodarske družbe ocenjujejo neodvisnost slovenskih sodišč, saj jo manj kot ena četrtina ocenjuje kot dokaj dobro (Evropska komisija, Key findings of the 2018 EU Justice Scoreboard, str. 42, graf št. 57). Enake podatke najdemo tudi, če pogledamo v številke sodb Evropskega sodišča za človekove pravice z najmanj eno ugotovljeno kršitvijo Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Slovenija s 329 takšnimi sodbami do konca leta 2017, Nemčija pa 193 sodbami, pri čemer je Nemčija država pogodbenica EKČP že od leta 1952, Slovenija pa šele od leta 1993). Iz teh in številnih drugih podatkov torej izhaja, da so institucije slovenske pravne in demokratične države kakovostno občutno slabše od nemških. Ravno institucije pa so zato tiste, kjer je iskati primarni razlog, zakaj Slovenija zaostaja za Nemčijo in zakaj se sicer v prelepi deželi, polni naravnih bogastev, živi slabše kot štiri ure vožnje z avtomobilom severneje.
Opisani dejavniki se običajno uporabljajo pri presojanju primerjalne razvitosti držav, pri čemer sta predvsem pomembna dejavnika geografija in kakovosti institucij. Njihova uporaba pri presoji razvitosti Nemčije in Slovenije kaže, da je slaba kakovost institucij slovenske pravne in demokratične države tista, ki upočasnjuje slovensko državo. Institucije slovenske in demokratične države napolnjujejo ljudje, ki se morajo zavedati, da je prav izboljšanje njenega delovanja in zaupanja vanjo tisti pogoj, da bo Slovenija morda nekoč, čez sto let lahko dohitela Nemčijo. Tega se morajo zavedati tudi tisti, ki bodo kmalu na novo prevzeli oblast. Njihova odgovornost kot odgovornost tistih, ki že zasedajo posamezne institucije je, da vse napore podredijo dvigu kakovosti delovanja slovenske države, da bodo tisti, ki prihajajo za nami živeli skoraj tako dobro kot njihovi vrstniki v Nemčiji. Če želimo torej, da bo Slovenija vsaj malce nadoknadila zaostanek za Nemčijo, je treba nujno reformirati njene institucije in ponotranjiti vrednote vladavine prava.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
