Četrtek, 22. februarja 2018, slovesna otvoritev mednarodne konference ob 25. obletnici slovaške ustave v konferenčni dvorani na Pravni fakulteti Univerze Comenius v Bratislavi. Predsednica slovaškega ustavnega sodišča in predsednik madžarskega ustavnega sodišča, medsebojno tekmujeta s pohvalami, kako dobro delujejo vladavina prava in njene institucije v njunih državah. Svetovalec predsednika republike Slovaške pa nato prebere prispevek, v katerem slovaški predsednik zavzame nasprotno stališče in opozori, da se pojavljajo težave pri uresničevanju vladavine prava na Slovaškem. Običajni ljudje so po njegovem nezadovoljni z delovanjem slovaškega sodstva in stanjem vladavine prava. A nato se oglasi dekan pravne fakultete in mu odgovori, da je njihovo sodstvo vendarle dobro, še posebej, če ga primerjamo z drugimi državami. Sledi gromek aplavz v dvorani.
Udeleženci panela, kot tudi poslušalci, takrat še nismo vedeli, da je neznani storilec domnevno večer prej ali pa prav celo v času razprave umoril mladega raziskovanega novinarja Jana Kuciaka in njegovo zaročenko. Kuciak je v zadnjih letih v svojih člankih na portalu »aktuality« preiskoval in dokazoval povezave med visoko slovaško politiko, tudi kabinetom trenutnega slovaškega predsednika vlade, tajkunskimi poslovneži in italijanskimi hudodelskimi združbami. Nekateri njegovi izsledki so v javnosti ustvarili videz medsebojne povezanosti med temi tremi skupinami, ki naj bi ugrabile institucije pravne države za izvrševanje svojih zasebnih interesov. Novice o njunem umoru so se namreč začele pojavljati šele čez nekaj dni, konec tistega mrzlega februarskega tedna. Hladnokrvni poseg v mladi življenji je konferenčno razpravo in njene udeležence postavil v drugačno luč, saj mora biti res nekaj gnilega v državi, kjer ubijajo raziskovalne novinarje.
Podobno zgodbo pripovedujejo dogodki, ki so sledili dvojnemu umoru. Predsednik slovaške vlade je takoj naslednji dan sklical bizarno tiskovno konferenco, kjer se je populistično pojavil s kovčkom polnim milijon evrov in obljubil, da bo zaščitil novinarje pred grožnjami. Čez nekaj dni pa je isti gospod za blatenje imena države okrivil predsednika republike in na koncu, kot po predvidenem scenariju, za vse okrivil znanega finančnega mogotca, ki je v zadnjih letih postal glavna tarča nekaterih močnih političnih elit v vzhodnoevropskih državah.
Vprašanje, ki ostaja neodgovorjeno pa je, ali bodo storilca dvojnega umora sploh kdaj odkrili in ali bodo odkrite okoliščine, ki so privedle do umora? Kuciak je v letu pred umorom slovaške oblasti večkrat obvestil o prejetih grožnjah in jih prosil za zaščito in ukrepanje. Enako so italijanske oblasti obveščale slovaške o prisotnosti italijanskih hudodelskih družb. A slovaške oblasti niso storile prav ničesar, s čimer so kršile svoje pozitivne obveznosti prizadevanja, da preprečijo posege v novinarjevo pravico do življenja. Za te kršitve bodo slejkoprej odgovarjali pred domačimi in regionalnimi sodišči.
Večina vzhodnoevropskih držav ima v najvišjih ustavnopravnih aktih zapisano, da delujejo kot pravne in demokratične države, kjer se odloča in sodi na podlagi prava. Upravljanje države je neposredno povezano z izvrševanjem moči, ki naj bi v liberalnih demokracijah izhajala iz ljudstva. Izvršilna oblast mora zadovoljevati družbene potrebe v skupno dobrobit vsega prebivalstva. A pri opredeljevanju javnega interesa pogosto nastanejo težave, saj ga voditelji prepogosto razumejo kot uresničevanje zasebnih interesov ozkega kroga svojih političnih, poslovnih, prijateljskih in drugih zaveznikov. Javni interes v svobodni in demokratični družbi ni neomejena kategorija, saj ga omejujejo ustavne vrednote, načela in določbe. Le-te vsaj teoretično preprečujejo prevlado arbitrarnih zasebnih interesov posameznih močnih družbenih elit nad temeljnimi predpostavkami delovanja pravne in demokratične države.
Eden izmed vodilnih teoretikov vladavine prava, avstralski profesor Martin Krygier, zato v svojih znanstvenih študijah, vseskozi poudarja, da je namen vladavine prava omejiti arbitrarno moč vplivnih družbenih skupin (glej denimo Martin Krygier, ‘The Rule of Law: Pasts, Presents, and Two Possible Futures,’ v (2016) 12 Annual Review of Law & Social Science 199-229). A če se institucije demokratične in pravne države znajdejo v arbitrarnih rokah vplivnih družbenih skupin, od vladavine prava ne ostane nič drugega kot le teoretična opredelitev.
Vladavino prava je zato treba preučevati v vsakokratnem družbenem kontekstu, ki sporoča ali so tri veje oblasti le fasada ugrabljene države ali dejansko delujoče institucije, ki so zmožne omejiti moč privilegiranih. Dvojni umor pa kaže tudi vsesplošno bedo posttranzicijske srednje in vzhodne Evrope, kjer se vsakodnevno srečujejo in podpirajo interesi vladajočih državnih elit, tajkunskih poslovnežev ter različnih hudodelskih družb. Da težave niso le neka subjektivna ocena, opozarjajo številne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice zoper vzhodnoevropske države in številna poročila mednarodnih organizacij o eroziji vladavine prava.
Kaj storiti, da bo lahko vladavina prava učinkovito omejevala moč elit v vzhodnoevropskih državah in da Jan in Martina ter še mnogi drugi niso umrli zaman? Primarno je treba okrepiti kakovost in meritornost institucij demokratične in pravne države od sodne, zakonodajne do izvršilne veje oblasti, da bodo lahko preprečevale takšne in podobne umore ter učinkovito raziskovale kazniva dejanja. Običajni ljudje pa moramo politikom, poslovnežem in vsem ostalim, ki arbitrarno izkoriščajo svojo družbeno moč za svoje zasebne, pogosto hudodelske podjeme, jasno z različnimi oblikami družbenih gibanj in civilnodružbenih pritiskov od spodaj navzgor sporočiti, da bomo ugrabljeno državo dobili nazaj. Nepregledne in ogromne množice Janov Kuciakov in Martin Kušnírov pa ne more premagati nobena hudodelska združba.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
