Sodniki so v zadevi Osmanoglu in Kocabaş proti Švici (št. 29086/12, 10. januar 2017) ugotovili, da švicarske oblasti niso kršile 9. člen EKČP o svobodi vere, saj uživajo široko polje proste presoje pri iskanju razumnega ravnotežja med uresničevanje svobode vere dveh učenk islamske vere, ki se zaradi verskih razlogov nista želeli udeležiti obveznega šolskega plavalnega tečaja, in zahtevami švicarskega javnega reda glede izobraževanja učencev skladno z običaji in tradicijo švicarske družbe.
Evropsko sodišče je v zadevi Tagayeva in ostali proti Rusiji (št. 26562/07 in šest ostalih, 13. april 2017) odločilo, da so ruske oblasti kršile svojo vsebinsko in postopkovno obveznost glede pravice do življenja iz 2. člena EKČP, ker niso sprejele vseh ustreznih ukrepov, da preprečijo smrt 419 žrtev pri zajetju šole v Beslanu v severni Osetiji, saj uporaba sile ni bila absolutno nujna, in dogodka tudi niso ustrezno raziskale. Sodišče je ugotovilo, da »ruske oblasti niso sprejele ... izvedljivih skrbnih ukrepov, zlasti zaradi nesposobnosti operativne poveljniške strukture, ...., ki se nanašajo na reševalno operacijo...«. (574. odstavek sodbe). Istočasno je Evropsko sodišče Rusiji naložilo sprejetje posamičnih in splošnih ukrepov, da do podobnih kršitev ne bo znova prihajalo (639-641. odstavek).
Sodišče je v zadevi Fergec proti Hrvaški (št.68516/14, 9. maj 2017) odločilo, da Hrvaška ni izpolnila svojih pozitivnih postopkovnih obveznosti opraviti neodvisno, nepristransko, hitro in pošteno preiskavo pod pravico življenja po tem, ko je pripadnik hrvaške vojske decembra 1996 sprožil granato v piceriji v Zagrebu in pritožnikoma povzročil hudi telesni poškodbi.
V zadevi »Independent Newspapers (Ireland) Limited« proti Irski (št. 28199/15, 15. junij 2017) je Evropsko sodišče presojalo upravičenost visoke odškodnine za poseg v čast in dobro ime. Irska sodišča so družbo »Independent Newspapers (Ireland) Limited«, ki izdaja »The Herald«, spoznala za odškodninsko odgovorno, da je v člankih posegla v čast in dobro ime neke strokovnjakinje za odnose z javnostjo, in ji je določila odškodnino v višini 1.25 milijona evrov, Evropsko sodišče je nato odločilo, da je bila tako visoka odškodnina nesorazmerna in ni bila nujna v demokratični družbi, saj povzroča »zastraševalni učinek« in krši pravico gospodarske družbe do svobode izražanja.
Veliki senat Evropskega sodišča je v zadevi Bărbulescu proti Romuniji (št. 61496/08, 5. september 2017) ugotovil, da je nadzor delodajalca nad elektronskimi sporočili delavca kršil pravico do zasebnosti in dopisovanja, saj romunska sodišča niso pravilno presodila razmerja med navzkrižnimi interesi in so zato čezmerno posegla v razumno pričakovano polje zasebnosti pritožnika.
Sodniki Evropskega sodišča so v zadevi Navalnyye proti Rusiji (št. 101/15, 17. oktober 2017) presojali upravičenost kazenske obsodbe ruskega opozicijskega voditelja in njegovega brata za kaznivo dejanje goljufije in pranja denarja. Odločili so, da so ruske oblasti kršile 7. člen EKČP (»ni kazni brez zakona«), ker so določbo kazenskega zakonika »ki je veljala v času njune obsodbe, obsežno in nepredvidljivo razlagale v njuno škodo«. (68. odstavek sodbe). Kljub sodbi Evropskega sodišča, je pred kratkim ruska državna volilna komisija Alekseyu Navalnyyiju prepovedala nastop na prihajajočih predsedniških volitvah.
Pritožnik je v zadevi Merabishvili proti Gruziji (št. 72508/13, 28. november 2017) uveljavljal kršitev 18. člena EKČP, sicer malokrat uporabljenega člena EKČP, ki določa, da države ne smejo uporabiti »omejitev pravic in svobosˇcˇin, ki jih ta Konvencija dopusˇcˇa, ... za namene, ki bi bili drugacˇni od predpisanih«. Pritožnik, Ivane Merabishvili, nekdanji gruzijski minister za notranje zadeve in predsednik vlade, je uveljavljal, da je njegovo pridržanje v priporu arbitrarno ter da gre za političen proces, s katerim ga želi trenutna vladajoča koalicija v Gruziji izsiljevati in odstraniti iz političnega življenja. Veliki senat Evropskega sodišča je z devetimi glasovi za in osmimi proti ugotovil kršitev 18. člena v povezavi s 1. odstavkom 5. člena (pravica do svobode).
V zadevi MAC TV proti Slovaški (št. 13466/12, 28. november 2017) so sodniki presojali ali je slovaški Svet za radiodifuzijo upravičeno posegel v svobodo izražanja televizijske postaje MAC TV, ko jo je oglobil z denarno kaznijo, ker je ta objavila kritičen prispevek o nekdanjem poljskem predsedniku Lechu Kaczynskem dva dneva po njegovi smrti. Evropsko sodišče se je strinjalo, da je šlo za neupravičen poseg v svobodo izražanja, ker uživa politično izražanje v demokratični družbi široko in globo zaščito, saj pripomore k javni debati v pluralni družbi. Pomembno vlogo je pri presoji sodišča vplivalo dejstvo, da prepovedi niso zahtevali pokojnikovi svojci sami, temveč Svet sam (56. odstavek sodbe).
Evropsko sodišče je v zadevi F. in ostali proti Bolgariji (št. 8138/16, 7. december 2017) odločilo, da so bolgarske oblasti pritožnikom, trem otrokom iraškega para, kršile svoje vsebinske obveznosti glede prepovedi nečloveškega ravnanja (3. člen EKČP) zaradi nečloveških pogojev v centru za pridržanje prosilcev za mednarodno zaščito v Vidinu v Bolgariji.
Sodišče je v zadevi Çölgeçen in ostali proti Turčiji (št. 50124/07, 53082/07, 53865/07, 399/08, 776/08,1931/08, 2213/08, in 2953/08, 12. december 2017) odločilo, da je Turčija sedmim študentom kršila pravico do izobraževanja (2. člen 1. protokola k EKČP), ker jih je Univerza v Istanbulu izključila po tem, ko so zahtevali uvedbo izbirnega jezikovnega tečaja kurdščine.
Zadevne države bodo morale vse sodbe izvršiti v domačih pravnih redih. Slednje ni tako samoumevno, saj je denimo Odbor ministrov Sveta Evrope pred kratkim prvikrat pred Evropskim sodiščem sprožil postopek ugotavljanje kršitev zoper Azerbajdžan v zadevi Mammadov proti Azerbajdžanu (št. 15172/13, 22. maj 2014), ker zavrača izvršitev sodbe v domačem pravnem redu. V tej sodbi je Evropsko sodišče odločilo, da so azerbajdžanske oblasti pritožniku, sicer še vedno v priporu sedečem opozicijskem politiku, kršile pravico do svobode iz 5. člena EKČP, in da ga morajo nemudoma izpustiti.
Vse zgornje zadeve odražajo le delček mozaika slabega uresničevanja varstva človekovih pravic na evropskem kontinentu. Pri tem smo že večkrat poudarili, da pridejo pred domače in evropske forume le najbolj pogumni pritožniki, večina se jih za takšno pot ne odloči zaradi različnih razlogov. A za vse prebivalce evropskega kontinenta je več kot pomembno dejstvo, da obstaja regionalni forum za varstvo človekovih pravic, kamor se lahko obrnejo v primeru, da jim države kršijo njihove pravice in svoboščine.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
