Največjo politično moč v državi naj bi imeli državni organi, vendar je med njimi lahko velika razlika. Imamo nosilne, klasične državne organe (tj. parlament, vlada, predsednik države, sodišča), ki so organizirani po vejah oblasti, nekaj pa je tudi tistih, sicer neodvisnih državnih organov, ki ne spadajo v nobeno izmed klasičnih vej oblasti, so pa nekakšni državni regulatorji (npr. raznorazne neodvisne agencije), ki skrbijo, da mehanizem delitve oblasti s sistemom nadzorov in ravnovesij deluje na primeren način. Ti regulatorji so pravzaprav nekakšna nadgradnja klasičnega sistema delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo oblasti. Podoben status v sistemu delitve oblasti kot ti neodvisni državni regulatorji ima tudi Sodni svet. Načeloma so torej vse te institucije državni organi, toda med njimi je glede na politično moč lahko izjemno velika razlika.
Tako je Sodni svet kot sicer državni organ pravi palček proti Državnemu zboru. Tu je najprej kadrovska zasedba prvega z enajstimi »honorarci« in desetino v strokovni podpori proti slabi stotniji profesionalcev z močno strokovno podporo. Da obsega pristojnosti med prvim in drugim državnim organom niti ne primerjam!
A ko tovrstni Goljat udari proti Davidu, kar se je zgodilo oni dan v parlamentu, ko je »padel« sodnik Karakaš, to za medije ni prvovrstna politična tema. Saj so komaj kaj poročali o tej zadevi. Mislim, da le DELO, ki je imelo svojega novinarja na MVK, in STA, ki je vedno nekako »zraven«. Šele, ko je Sodni svet dal izjavo za javnost, je to zanimalo tudi RTV Slo. Pri ostalih ne duha na sluha! Tudi, ko je Sodni svet sklical novinarsko konferenco, je bila udeležba borna: le STA in Kanal A. Kje so bili ostali? Resda Sodni svet nima svoje PR službe, da bi se znal bolje organizirati, pravočasno sklicati tiskovno konferenco in narediti svoje dogodke bolj privlačne. Mar bolj tudi politično bolj glamurozne?!?
A človek bi pričakoval od četrte veje oblasti, da premore dovolj bazičnega strokovnega znanja, da bi znala ugotoviti težo dogodka in se primerno odzvati. Da ne reagira tako, da se posveti zgolj glamurju oziroma privlačnosti nekega političnega dogodka, namesto da bi prepoznala nevarni precedens, ki se je isti dan zgodil v Državnem zboru. Tistega usodnega dne so namreč mediji večino medijskega prostora namenili vpisu pitne vode v Ustavo kot prvorazrednemu političnemu dogodku, zrušenju kandidata za vrhovnega sodnika, ker ni v neki zadevi odločil tako, kot bi si želela politika, pa skoraj nič.
Na »glamuroznost« zadeve so mediji padli tudi tedaj, ko Sodni svet ni izrekel pozitivnega mnenja o kandidatih za predsednika Vrhovnega sodnika. Pač predsednik Vrhovnega sodišča je bil v igri, četudi je imel Sodni svet izreči le nezavezujoče mnenje. Toda na Sodni svet se je takoj usula množica novinarskih vprašanj in raznoraznih prošenj in zahtev za izjave o tem, da smo komaj shajali odgovarjati. Pri zadevi Karakaš pa smo glede poteze parlamenta, ki nima primere v sodobnem urejenem svetu, skoraj prosili medije, da bi nas slišali?!? Pa je komaj kdo prišel. Verjetno ni bila dovolj zanima tema, ker ni bila politično glamurozna.
Pa ni namen te kolumne polemizirati z mediji, ampak bolj iskati skupno valovno dolžino. Ko pride Goljat, Davidi pač morajo komunicirati. Se pa strinjam, vsekakor, da bi Sodni svet moral že enkrat izgraditi svojo medijsko strategijo, skupaj s PR predstavnikom. O tem smo že večkrat govorili na svetu. A vsi se zavedamo, da je ta institucija močno podhranjena glede na visoka in vedno večja družbena pričakovanja. Kot kaže, zakon prihaja ob pravem času.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
