Načelno imam s tem manj težav, verjetno predvsem zaradi dejstva, ker se s temi zadevami srečujem na podoben način že od svojega osemnajstega leta in je tako že koža »podplat čez in čez postala«, so pa trenutki, ko se dejansko sprašuješ, ali nekaj v naši zakonodaji ne manjka. Pa ne zaradi mene osebno – daleč od tega, gre za to, da se vsi, ki stopijo pred sodnika oz. senat zavedajo, da stojijo in odgovarjajo državi zaradi dejanj, ki smo jih vsi razglasili za tako huda, da je njihova posledica tudi kazen. Da ne odgovarjajo samo nam, ki smo slučajno na drugi strani pulta, temveč vsem državljanom Republike Slovenije.
Pri pričah in ostalih ni večjih težav in tudi Zakon o kazenskem postopku v členih 78. 302. in 309. sodniku oz. senatu daje dovolj velik nabor ukrepov, vključno s kaznovanjem, položaj obtoženca v naši ureditvi pa je specifičen, saj razen odstranitve iz dvorane kaj drugega niti ni predvideno.
Verjetno nisem edini, ki opaža, da tovrstni pojavi v postopku počasi naraščajo, kar je verjetno rezultat vsesplošnega stanja in odnosa do sodstva v javnem mnenju. Sam sem bolj radovedne sorte in me pač zanima, kako imajo to urejeno drugod in kje je sodna praksa postavila meje pri odnosu do sodišča. Za anglosaksonski sistem tako ali tako vsak ve, da je »contempt in Court« kaznovan takoj in brez neke velike procedure, a ker sodimo v kontinentalni sistem, poglejmo tja, in sicer v Nemčijo in Avstrijo, ki bi naj bile na tem področju najbolj urejene.
Tako Avstrija kot Nemčija imata glede tega dokaj jasne določbe. Pri Avstrijskem kazensko procesnem redu (StPO) je v § 233 in 235 ter 236, predvideno kaznovanje, tudi obtoženega, pri kršitvah reda s kaznijo do 1000 EUR oz. odreditvijo zapora do 8 dni, ki se po določbi § 237 izvrši takoj. Pri nemški zakonodaji je ta zadeva urejena v dveh zakonih, in sicer v § 178 Zakona o sodiščih (kar sicer ni čisto pravilni prevod pojma »Gerichtsverfassungsgesetz« - a naj se mi oprosti), določbe, ki dopolnjujejo uporabo tega pa so tudi predvidene v kazenskem procesnem redu (StPO). Kazen je do 1000 EUR ali zapor do enega tedna, izvršitev takoj. Enako se verjetno lahko razume tudi 61. in 62. člen švicarskega StPO, a tega nisem podrobneje pregledal.
A to so zgolj členi predpisov, bolj zabavno je pogledati, kaj okoli tega pravi sodna praksa. Po javno dostopnih sodbah, ki jih pravzaprav ni veliko, so sodišča kaznovala obtožene za neprimerno vedenje (üngeburliches Verhalten) iz razlogov, kot so npr.:
- ker je obtoženi nosil majico z napisom »Beamtendumm-Förderverein, Prozessbeobachter« (prosti prevod »opazovalec neumnosti uradnikov«); kazen 3 dni zapora (Višje deželno sodišče (OLG) Hamm 3 Ws 277/02),
- ker je obtožena, potem ko ji je sodišče na vprašanje ali lahko govori, dalo besedo, odločitev predsednika pa je pospremila z izjavo »kako velikodušno od vas«; kazen 500 EUR oz. 5 dni zapora v primeru neplačila (OLG Köln sklep Az. 2 Ws 62/10),
- zaradi dejstva, da je obtoženi ponovno na glavo dal čepico, potem, ko ga je sodišče pozvalo, da jo sname (kar je sicer upošteval); kazen 200 EUR, če pa te ni mogoče izterjati pa 4 dni zapora (OLG Stuttgart sklep Az. 1 Ws 126/07; 1 Ws 127/07),
- ker je obtoženi zapustil dvorano med branjem obrazložitve z vzklikom, da »tega čvekanja ne bo poslušal«; kazen en teden zapora (višje sodišče je kazen spremenilo v denarno v višini 300 EUR oz. 3 dni zapora – Berlin Az: 3 Ws 285/01),
- ker je zapustil dvorano, pri tem glasno preklinjal in zaloputnil z vrati; s kaznijo 150 EUR (OLG Köln Az. 2 Ws 272/09 + 276/09).
Da ne citiram še drugih sodb, pri katerih je bilo kaznovano s podobnimi kaznimi, še nekaj razlogov: nošenje raztrganih ali umazanih oblačil, kratkih hlač, zapuščanje dvorane zaradi telefonskega klica, večkratno skakanje v besedo predsednika senata itd. itd.
Na drugi strani pa je sodna praksa določena spontana dejanja, ki so nastala zaradi čustvene prizadetosti, tudi izvzemala iz kaznovanja. Zanimivo je tudi razlogovanje v teh sodbah. V zgoraj omenjenem primeru kape je recimo višje sodišče reklo, da moramo sprejeti dejstvo, da dandanes ni več v navadi, da bi snemali pokrivalo v znamenje spoštovanja in da pač mladi nosijo takšne kape stalno na glavi – toda kršitev je bila v tem, ker jo je na poziv sodišča sicer snel, nato pa si jo zanalašč dal nazaj in s tem omaloževal sodišče.
Pri teh zadevah je za slovensko sodno prakso in zakonodajo nekaj stvari, ki jih nikakor ne bi prenesla – namreč, za sklep o kaznovanju tako ni potrebna obrazložitev, če je iz zapisnika mogoče določno razbrati, zakaj je bil obtoženi kaznovan in seveda takojšnja izvršitev kazni zapora.
A bistvo ni v tem. Po pregledu pravne prakse, za katero sem že povedal, da ni prav obsežna, je očitno, da tudi tukaj deluje reklo, ki ga pripisujejo ameriškemu predsedniku Theodoru Roosveltu »Govori mehko, a nosi veliko palico« (speak softly and carry a big stick). Ker so pravila kaznovanja določena, kazen visoka in njena izvršitev takojšnja, sem prepričan, da teh določb ni potrebno pogosto uporabiti.
Po drugi strani pa je res in tukaj sem namenoma sarkastičen, so naši tevtonski kolegi tako prikrajšani za vso barvitost nastopov naših strank, vključno s striptizom. Nam pa takšne predstave zakonodajalec omogoča zastonj.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
