Nasprotno, družbeno odgovorno delovanje gospodarskih družb lahko prispeva k učinkovitem delovanju tržnega gospodarstva, ki temelji na spoštovanju in spodbujanju človekovih pravic, varstva okolja, preprečevanju korupcije in uresničevanju načel demokratične in pravne države. Zaradi tega je potrebno pozdraviti predlog za pripravo nacionalne strategije družbene odgovornosti gospodarskih družb.
Pojem družbene odgovornosti gospodarskih družb seveda ne preprečuje njihovo konkurenčno nastopanje na trgu, temveč v marsičem izboljšuje njihov položaj na trgu. Gospodarske družbe lahko z družbeno odgovornim ravnanjem na področju človekovih pravic, okolja, preprečevanja korupcije in uresničevanja načel pravne države prispevajo k trajnostnem razvoju skupnosti in družbe kot celote.
Evropska komisija je že v juniju 2001 objavila Zeleno knjigo o spodbujanju evropskega okvira za družbeno odgovornost podjetij, KOM(2001)0366, ki je sprožila nadaljnjo razpravo o družbeni odgovornosti na evropski ravni. Evropska komisija spodbuja družbeno odgovornost gospodarskih družb v povezavi z lizbonsko strategijo za gospodarsko rast in delovna mesta. Pri tem je gospodarske družbe pozvala, da okrepijo svojo zavezanost k družbeni odgovornem delovanju.
Razprava o nacionalni strategiji družbene odgovornosti gospodarskih družb mora odgovoriti na vprašanja, kako lahko družbena odgovornost gospodarskih družb v Sloveniji prispeva k uresničitvi številnih ciljev, kot so spoštovanje človekovih pravic, varstvo okolja, preprečevanje korupcije in spoštovanje načel demokratične države in pravne države. Slednja vprašanja so neposredno povezana z drugimi cilji kot so višja stopnja socialne vključenosti, naložbe v izobraževanje in vseživljenjsko izobraževanje ter višja zaposljivost.
Nacionalna strategija o družbeni odgovornosti gospodarskih družb bi zato morala vsebovati izobraževanje o družbeni odgovornosti gospodarskih družb, izmenjavo najboljših praks med domačimi ter tudi tujimi gospodarskimi družbami, vključevanje in spodbujanje malih in srednjih podjetij za družbeno odgovorno ravnanje, vključevanje družbene odgovornosti v socialno, kulturno in zaposlovalno politiko. Pri tem morata nacionalna strategija in morebitni zakon o družbeni odgovornosti gospodarskih družb spodbujati in zahtevati, da gospodarske družbe sprejmejo načela družbene odgovornosti, tako v razmerju do dejavnosti, ki jih gospodarska družba izvaja in neposredno nadzoruje, kot do dejavnosti, ki jih izvajajo njeni dobavitelji in podizvajalci.
Morebitni zakon o družbeni odgovornosti gospodarskih družb bi moral vsebovati tudi ustrezen pravni mehanizem za odkrivanje in pregon tistih gospodarskih družb, ki kršijo načela družbene odgovornosti. Obenem bi državni organi lahko preučili možnosti ustvarjanja davčnih spodbud za tiste gospodarske družbe, ki delujejo družbeno odgovorno in zagotavljajo, da tako ravnajo vse gospodarske družbe v njihovi proizvodni in dobavni verigi. Družbena odgovornost tako navsezadnje tudi vključuje nadzor nad delovanjem podizvajalcev in dobaviteljev skozi celotno dobavno verigo.
Nacionalna strategija za razvoj družbene odgovornosti v Sloveniji je potrebna, saj tako javno in zasebno sfero čaka še veliko dela na tem področju. Zaradi slednjega je potrebno izoblikovati naloge in cilje razvoja družbene odgovornosti v Sloveniji, saj jo je le tako mogoče usklajeno razvijati in pri tem ozaveščati širšo javnost o prednostih družbeno odgovornega ravnanja gospodarskih družb. Gospodarske družbe morajo postaviti spoštovanje človekovih pravic, varstva okolja, preprečevanja korupcije in načel pravne in demokratične države kot condition sine qua non pri odločanju za nove projekte in jih spoštovati pri sklepanju novih poslov.
Gospodarske družbe se morajo same zavedati svoje odgovornosti na omenjenih področjih in pomagati širši družbi ter državnim organom pri uresničevanju družbene odgovornosti gospodarskih družb. Nacionalna strategija za razvoj družbene odgovornosti bi bila lahko prvi korak k družbenem soglasju za potrebnost aktivnega in pozitivnega prispevka gospodarskih družb k delovanju širše družbe.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
