Družbena odgovornost tako vključuje skrb za spoštovanje in spodbujanje varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, varstva okolja in preprečevanja korupcije.
Čeprav pojem družbene odgovornosti podjetij obsega različna interdisciplinarna področja, ostaja v Sloveniji z redkimi izjemami v domeni ekonomistov, sociologov in strokovnjakov za odnose za javnostmi. S tem seveda ni nič narobe, vendar ne bomo odkrili Amerike, če zapišemo, da je družbena odgovornost temeljno povezana z normativnimi pravicami in zakonskimi obveznostmi gospodarskih družb. Ni težko ugotoviti, zakaj je temu tako. Kot veliko novosti na drugih področjih, prihaja družbena odgovornost gospodarskih družb v Slovenijo iz anglosaškega sveta.
V zadnjih dveh desetletjih so gospodarske družbe v anglosaškem svetu prostovoljno razvile kodekse in politike družbeno odgovornega ravnanja kot neposreden odgovor na želje, pripombe in predloge potrošnikov za bolj etično delovanje gospodarskih družb. Povišanje potrošniške zavednosti je pripeljalo tudi do večjega zavedanja gospodarskih družb, da morajo v družbi delovati odgovorno. Potrošniki želijo vedeti v kakšnih delovnih razmerah se posamezni proizvodi, ki jih kupujejo v nakupovalnih centrih izdelujejo.
Tako so v anglosaškem svetu gospodarske družbe razvile družbeno odgovornost najprej predvsem kot pripomoček za komuniciranje z javnostjo. Šele v zadnjih letih so dejavnosti prešle na bolj vsebinsko opredelitev in delovanje v širši družbeni skupnosti. Medtem, ko so se gospodarske družbe v anglosaškem svetu bolj ali manj odmaknile od svojih korenin, pa družbena odgovornost gospodarskih družb v Sloveniji, seveda s svetlimi izjemami, ostaja bolj kot ne, koristen pripomoček za upravljanje stikov z javnostmi.
Družbena odgovornost gospodarskih družb na kratko pomeni, da morajo le-te poleg spoštovanja zakonskih obveznosti na vseh področjih, delovati v skupnem interesu za dobrobit zaposlenih in širše skupnosti nasploh. Poglavitni del družbene odgovornosti je v tem, da gospodarske družbe postorijo nekaj več kot le to, kar jim nalagajo zakonske in ustavnopravne obveznosti. Kar pripomore k skupnemu dobru, se lahko v praksi izraža na več načinov. Gospodarske družbe lahko tako stremijo k izboljšanju delovnih razmer in podpirajo zaposlene pri usklajevanju delovnih obveznosti, pri izobraževanju in raznih drugih obveznosti.
O popolnem uresničevanju družbene odgovornosti gospodarskih družb v Sloveniji je težko ocenjevati zaradi najmanj dveh poglavitnih razlogov. Gospodarske družbe večkrat napačno pojmujejo družbeno odgovornost, kot le priročno izložbeno okno za ustvarjanje dobrega vtisa v družbi in javnosti. Drugi razlog pa je, da od gospodarskih družb ni pričakovati oblikovanja podjetniške politike družbene odgovornosti, ker so težave že pri izpolnjevanju osnovnih zakonskih obveznosti.
Res je, da v Sloveniji številne gospodarske družbe podpirajo posamezna športna, kulturna in umetniška društva in ustanove. Zanimivo bi bilo izvesti empirično raziskavo o tem, v kolikšni meri te družbe podpirajo družbeno koristne projekte, kot na primer izobraževanje otrok iz revnih družin, invalidske organizacije ali romska združenja, če naštejemo le nekatera. Ali je koristno v milijonskih zneskih podpirati košarkarski, nogometni in rokometni klub, če pa lahko enake vsote denarje prinese bistveno boljši zunanji imidž gospodarske družbe v širši skupnosti v primeru, ko bi enak vložek lahko omogočil, da se tisočim otrokom iz revnejših družin omogoči zimske in poletne počitnice oziroma, da se več mladim omogoči, da dokončajo univerzitetni študij?
Odločitev o prevzemanju za družbeno odgovornost gospodarskih družb še vedno sodi med prostovoljne odločitve vodstev oz. lastnikov družb. Pri izpolnjevanju zakonskih obveznosti so seveda vključene tudi sestavine družbene odgovornosti. V primeru ko gospodarska družba pridobi monopolni delež na področju tiskanih medijev, njeno delovanje vsekakor ni skladno z načeli družbene odgovornosti gospodarskih družb, saj takšno ravnanje ustavno omejuje človekove pravice do svobode izražanja in tiska. V idealnem primeru pa se družbene in zakonske obveznosti gospodarske družbe prepletajo in dopolnjujejo.
V Sloveniji kot tudi drugod se pogosto pojavljajo argumenti, da so lahko družbeno odgovorne le tiste gospodarske družbe, ki si slednje lahko privoščijo. Mala in srednje velika podjetja naj ne bi bila sposobna ravnati skladno z načeli družbene odgovornosti. Kar pa ne drži, saj je vsako podjetje družbeno odgovorno v obsegu, ki ustreza njegovi velikosti in obsegu poslovanja. Dobro praksa posameznih malih in srednje velikih slovenskih podjetij dokazuje, da velikost ni ovira za družbeno odgovorno ravnanje, to je ravnanje, ki lahko bistveno pripomore k uspešnosti poslovanja posamezne gospodarske družbe.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
