c S

Razmišljanja 32: Diskriminacija; danes, tu in ne tam

Vlasta Nussdorfer Nekdanja varuhinja človekovih pravic in svetovalka predsednika republike vlasta.nussdorfer@gmail.com
20.05.2008 Jo sploh opazimo, če ne prizadene naših pravic, če se dotika le drugih, ki nam morda celo niso všeč? Se zavedamo, da so naši otroci kot pivnik, saj sprejemajo vse okoli sebe, gledajo, poslušajo in temu ustrezno reagirajo?

Diskriminatorno je vse, kar izziva nestrpnost, poziva k sovražosti in neenakopravnemu obravnavanju glede na spol, raso, veroizpoved, narodnost, izobrazbo, ...

Proti razbohotenju teh pojavov lahko obvaruje le izobraževanje ljudi; v smeri strpnejšega dojemanja drugačnosti in temeljitih razprav o odprtih – aktualnih vprašanjih družbene realnosti.

Nekoč, ko je neki Perzijec vprašal Aleksandra, katero državno obliko najbolj odobrava, je odgovoril: "Tisto, v kateri se poštenim in malopridnim sodi po zaslugah."
Plutarh

Če bi se vsi zavedali, da pripadamo tudi
človeštvu in ne le narodom, državi ali
drugim skupnostim, bi bili svobodnejši in
srečnejši v svoji raznolikosti.

Rudi Kerševan

Evropska unija, katere del smo, priznava in spoštuje demokracijo, svobodo in vse človekove pravice ter svoboščine, izhajajoč iz Listine o temeljnih pravicah Evropske unije. V svojem 21. členu je tako prepovedana vsakršna diskriminacija, katere podlaga bi lahko bil spol, rasa, narodnostna pripadnost, socialno poreklo, genetske značilnosti, vera, barva kože, jezik, prepričanje, politično mnenje, premoženjsko stanje, rojstvo, invalidnost, spolna usmerjenost, starost, pripadnost narodnostni manjšini.

Ugotavljamo, da so pogosto najbolj prizadete marginalne skupine, ki se svojih pravic včasih celo ne zavedajo, ali pa, vendar je boj zanje vnaprej obsojen na neuspeh, težak pa tudi zato, ker večina ostarelega prebivalstva krivic in neenakopravnosti pri njih sploh ne opazi.

Tudi diskiminacija zaradi spola je običajno skrita v parolah o enakopravnosti žensk in moških, ki pa jo ovržejo šele plačilne liste, tiste, tako osebno varovane skrivnosti o zaslužku posameznika. Govorimo seveda lahko tudi o neenakopravnosti dostopa do določenih delovnih mest, ki se kaže v izbiri kandidatov.

Spolno barvitost naj bi dosegla celo politika v vseh svojih segmentih, od najnižje – lokalne, do najvišje – državne ravni. Žal se pogosto prav tu govori o nujnih ženskih kvotah, ki pa jih gre včasih razumeti le kot želje, da bi politične stranke ob kandidaturah pritegnile zadostno število žensk. Zato, ker je to zaželeno, ker se na nek način lepo sliši in seveda sledi ciljem vsaj formalno zagotovljene enakopravnsti spolov.

Pa se pomudimo še pri invalidnih osebah, ki zaradi svoje usodne zaznamovanosti hitreje opazijo in z zaznavanjem občutijo diskriminacijo, ki pa je preostala večina iz banalnih razlogov – površnosti in nepoznavanja njihovih potreb, niti ne zazna, torej skoraj nezavestno krši.

Neenaka dostopnost bivalnih prostorov, uradnih institucij, trgovin in lokalov se opazi šele, ko nanjo nekdo opozori.

Država in njeno prebivalstvo se neizprosno stara. Podatki so kljub večji rodnosti v zadnjem letu, osupljivi, vse več pa je težav pri zaposlitvenih možnostih starejših. Pojavljajo se tako pri zaposlovanju kot tudi napredovanju, ohranjanju zaposlitve in izobraževanju. Ob vse večjemu številu resolucij in deklaracij na evropski ravni še ni pričakovati reintegracije starejših nezaposlenih delavcev.

Sprehod skozi pravice ljudi različne starosti, spola, narodnosti, veroizpovedi in drugih lastnosti, ki jih med seboj ločijo, kaže na potrebo po spoštovanju prirojenega dostojanstva in identitete slehernega posameznika. Prav raznolikost Evrope in njenih narodov obsega prizadevanja za skupne vrednote kot temelj sožitja med različnimi skupinami.

Borba proti diskriminaciji je tudi stvar slehernega posameznika, ki jo lahko zajezi, če se do vseh ljudi obnaša enakopravno, jim priznava pravice in jih ne krši. Seveda pa imajo škarje in platno v rokah večje skupine ljudi, predvsem pa politične stranke, lahko bi rekli kar država. Ta daje zgled preko dela svojih institucij in medijev, ki se tako ali drugače odzivajo na dogodke v družbi. Včasih jih opazijo, pogosto pa tudi prezrejo. Tisti, katerih pravice so kršene, pa trpijo ali čakajo na rešitev, ki je kljub vsem konvencijam, ustavi in deklaracijam, včasih preprosto ni. Žal.

Nihče ne pretrpi krivice,
ne da bi se naučil, kaj je pravica.

Isaac Rosenfeld

Lažje je prenašati silo kot krivico.
Nemška modrost


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.