Dejavnost rejništva, ki je kot institut sicer sistemsko urejen v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ureja leta 2003 sprejet zakon o izvajanju rejniške dejavnosti. V času po uveljavitvi zakona so se v praksi pokazale nekatere njegove pomanjkljivosti, kot npr. nezadostna ureditev izvajanja te dejavnosti, pomanjkljiva opredelitev osnovnih dolžnosti rejnika, podaljšanje bivanja v rejniški družini, usposabljanje rejnikov itd.
Po novem se namesto izraza rejenec uporablja izraz otrok, saj izraz rejenec ni primeren in ima velikokrat negativni predznak. Izraz otrok, ki označuje mladoletno osebo, ki se namesti v rejniško družino na podlagi odločbe o namestitvi otroka v rejništvo (2. člen) je tako primernejši glede na vsebino izvajanja dejavnosti, prav tako pa otroka ne stigmatizira, temveč ga postavlja v ospredje.
S spremembo 6. člena zakona se zaradi dodatne zagotovitve ustrezne varnosti otrok dodaja dodaten zadržek za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti. Tako ne more biti rejnik oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica, poslovna sposobnost ali živi z osebo, ki ji je odvzeta roditeljska pravica, skladno z novelo pa tudi ne oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali živi s takšno osebo.
Ne glede na to, da je že dosedanja ureditev dopuščala možnost namestitve otroka v družini, ki ni rejniška družina, temveč pri osebi, ki je njegov sorodnik (npr. stari starši, stric, teta, brat in sestra), je s spremenjenim 14. členom zakona opredeljeno, da mora tudi tak sorodnik za rejništvo podati vlogo, samo rejništvo pa mora dovoliti ministrstvo. Ministrstvo izda dovoljenje na podlagi vloge ter pisne in obrazložene ugotovitve centra, da je le tovrstna oblika varstva in vzgoje v največjo otrokovo korist.
Novela natančneje opredeljuje pogoje za ukinitev oziroma odvzem dovoljenja, ki niso zgolj krivdne narave, temveč tudi nekrivdne (16. člen). Tako je dodan nov razlog in sicer kadar center za socialno delo ugotovi, da rejnik ni več primeren za izvajanje rejniške dejavnosti (npr. se ne odziva za vabila centra, se ne vključuje v aktivnosti, ki jih organizira center, večkrat zaporedoma ne želi sprejeti otrok itd.).
Rejnik, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost, seveda pa mora za to izpolnjevati določene pogoje, ki se nanašajo na delovno razmerje ter na vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Poleg tega pa določa tudi normativ števila otrok, ki jih mora imeti rejnik nameščene. Novela določa, da mora mora imeti istočasno nameščene tri otroke, od tega vsaj dva za obdobje celega meseca, v primeru znižanega normativa pa vsaj enega otroka za obdobje celega meseca (18. člen).
Smiselno se širijo določbe glede osnovnih dolžnosti rejnika: med obstoječe, kot so trud za čim hitrejšo prilagoditev otroka v rejnikovem domu, nudenje pomoči otroku ob prilagajanju na novo okolje, pravilna nega, vzgoja, nastanitev in prehrana otrok... se dodaja novo pooblastilo za sprejemanje odločitev, ki so v zvezi z otrokovim vsakdanjim življenjem (25. člen).
Ena večjih sprememb novele je sprememba rejnine in sicer je rejnik ob prvi namestitvi otroka upravičen do enkratnega prejemka v višini enkratnega denarnega prejemka za opremo novorojenca, določenega s posebnim predpisom, ki ureja družinske prejemke, če center otroka oceni, da je ob namestitvi potreben dodaten nakup oblačil, obutve, potrebščin in opreme za otroka (50. člen). Zvišana je višina materialnih stroškov za otroka, in sicer iz 272,74 EUR na 291,27 EUR (dvig bo postopen do leta 2014), spremembe pa se nanašajo tudi na določanje oskrbnine (52. člen) in plačilo rejnine (53. člen).
Z novelo se prav tako povečuje število ur obveznega usposabljanja oseb, ki izvajajo rejniško dejavnost (28. člen), omejuje se dolžina bivanja oseb v rejništvu do najdalj 26. leta starosti (46. člen), zaradi lažjega izvajanja rejniške dejavnosti pa je uvedeno tudi prenehanje rejniške pogodbe iz razloga odpovedi in razveze (49. člen).
Pripravila: mag. Jasmina CigrovskiČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
