Vlada je sprejela predlog novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter sklep o uskladitvi pokojnin. Odločila je, da se upravičeni stroški intervencij v neurjih v severovzhodni Sloveniji povrnejo občinam.
S spremembami Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju do večje socialne varnosti nekaterih skupin upokojencev
Vlada je določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po rednem postopku.
Poglavitne rešitve predloga zakona:
Sprememba pri izračunu pokojninske osnove
S predlogom zakona se spreminja način izračuna pokojninske osnove pri upokojitvi, kadar je zavarovanec prejemal delno invalidsko nadomestilo zaradi dela s krajšim delovnim časom po določbah ZPIZ-2 ali delno invalidsko pokojnino po določbah ZPIZ-1.
Delno nadomestilo zaradi dela s krajšim delovnim časom po določbah ZPIZ-2 in delna invalidska pokojnina po določbah ZPIZ-1 se po predlogu upošteva tako, da se za zavarovance, ki so prejemali navedena nadomestila oziroma delno invalidsko pokojnino, za izračun pokojninske osnove upoštevajo plače, nadomestila oziroma zavarovalne osnove, kot bi veljale za te zavarovance, če bi delali s polnim delovnim časom. Preračun se izvede na podlagi podatkov o osnovah zavarovanca, ki se nanašajo na krajši delovni čas, z upoštevanjem števila ur polnega delovnega časa za obdobja, za katera so bila izplačana navedena nadomestila iz invalidskega zavarovanja.
Vpeljava instituta zagotovljene vdovske pokojnine
Predlog zakona uvaja institut zagotovljene vdovske pokojnine kot dodaten socialni element znotraj sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Institut je namenjen vsem vdovam ali vdovcem, ki imajo poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do svoje predčasne, starostne ali invalidske pokojnine. Višina zagotovljene vdovske pokojnine bo enaka znesku zagotovljene pokojnine in se bo usklajevala enako kot pokojnine. Z ukrepom se zmanjšuje tveganje socialne izključenosti dela te skupine prebivalstva.
Zagotavljanje podatkov Zavodu za izvajanje obveznega zavarovanja
Predlog zakona daje Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pravno podlago za izmenjavo podatkov, ki jih ZZZS vodi v skladu z zakonom, ki ureja dolgotrajno oskrbo, in zakonom, ki ureja čezmejno izvajanje storitev, ter podatke iz obrazca prijave nezgode in poškodbe pri delu, ki jih v zvezi s prijavami nezgod in poškodb pri delu obdeluje v svojem informacijskem sistemu kot upravljavec ali obdelovalec. Poleg navedenega Zavod zaradi ugotavljanja obveznosti zavarovanja potrebuje pravno podlago za izmenjavo podatkov z MNZ, in sicer iz centralnega registra prebivalstva ter iz Registra tujcev, ter za izmenjavo podatkov, ki se v zvezi s prijavami, odjavami in spremembami zavarovanja hranijo v Centralni elektronskih hrambi sistema za podporo poslovnim subjektom (SPOT). S predlogom se tako ureja pravna podlaga za izmenjavo navedenih podatkov.
Financiranje Inštituta za ekonomska raziskovanja
Predlog zakona uvaja možnost minimalnega potrebnega proračunskega financiranja vzdrževanja in posodabljanja mikrosimulacijskih modelov IER, namenjenih načrtovanju in oblikovanju politik na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, trga dela in socialnih transferjev.
Finančne posledice
Po podatkih Zavoda bo predlagana dopolnitev zakona zajela okrog 1.500 uživalcev delnega nadomestila oz. delne invalidske pokojnine. Večina omenjenih uživalcev le-tega prejema za polovični delovni čas (4 ure/dan). Višina prejemka teh uživalcev povprečno znaša 400 evrov kar pomeni, da njihova bruto plača znaša 1.900 evrov oziroma neto plača 1.270 evrov, pri čemer slednja predstavlja tudi pokojninsko osnovo. Ocena potrebnih sredstev tako znaša okrog 4 milijone evrov letno.
Zavod je na podlagi podatkov iz decembra 2013 ocenil, da bo prišlo do izplačila razlike pokojnin do višine zagotovljene vdovske pokojnine pri cca. 8679 uživalcih, pri katerih bi pomenilo to dodatno izplačilo 690 tisoč evrov na mesec ter 8,3 milijona evrov na leto.
Na podlagi ocen Zavoda bo predlagana dopolnitev zakona vplivala na porabo proračunskih sredstev, saj bo dodatna sredstva v predvideni višini okrog 12,3 milijone evrov letno potrebno pokriti z dodatnim kritjem iz državnega proračuna.
Vlada sprejela sklep o uskladitvi pokojnin
Vlada ne daje soglasja k Sklepu Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije št. 9000-4/2022/4-6 z dne 22. 9. 2022 in k Sklepu Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije št. 9000-4/2023/6-2 z dne 27. 2. 2023 za izvedbo izredne uskladitve pokojnin.
Izboljšanje gmotnega položaja upokojencev se zagotovi z naslednjimi ukrepi:
Vlada izdala uredbo, s katero se s 15. junijem 2023 zvišujejo cene elektronskih vinjet za plačilo cestnine
Uredba o cestninskih cestah in cestnini določa cestninske ceste v Republiki Sloveniji, cestninske razrede za plačilo cestnine, prodajno ceno elektronskih vinjet, izdajatelja elektronskih vinjet in druga vprašanja, povezana s cestninjenjem z elektronskimi vinjetami.
S sprejeto Uredbo o cestninskih cestah in cestnini se zvišujejo cene elektronskih vinjet za vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg (t.j. vozil prvega cestninskega razreda, drugega A in drugega B cestninskega razreda).
Zvišanje cen elektronskih vinjet (z DDV) znaša 6,8 odstotka, kar je posledica indeksacije za referenčna obdobja od 2017 do 2022, ko je bil pogoj za izvedbo indeksacije izpolnjen, prodajne cene elektronskih vinjet pa se niso spreminjale. Pravno podlago za to daje Zakon o cestninjenju, ki določa uskladitev cen cestnin za uporabo cestninskih cest za vozila do 3.500 kg največje dovoljene mase z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. Uskladitev se opravi, če rast cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem preseže indeks 100.
Družba DARS, d. d. ocenjuje, da bi na podlagi predlaganega zvišanja cen elektronskih vinjet za 6,8 odstotka s 15. junijem 2023 do konca leta 2023 prejeli za 5,3 mio EUR dodatnih prihodkov od prodaje elektronskih vinjet, ob predpostavki, da bo prodaja količinsko ostala enaka kot v drugi polovici leta 2022, na letni ravni pa za 14,6 mio EUR dodatnih prihodkov.
Povračilo stroškov intervencije v neurju prizadetim občinam v severovzhodni Sloveniji
V naravni nesreči večjega obsega v severovzhodni Sloveniji v času od 16. do 23. maja 2023 je bilo prizadetih več občin, ki pa so izčrpale sredstva občinskih proračunov, namenjenih za zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, skladno z določili Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Vlada se je na seji odločila, da se upravičeni stroški intervencij povrnejo občinam iz priloge št. 1 ter da v ta namen Ministrstvu za obrambo, in sicer Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje iz proračunske rezerve zagotovijo sredstva v višini 1.779.061 evrov za pokritje navedenih intervencijskih stroškov. Na podlagi zahtevkov prizadetih občin bo Ministrstvo za obrambo, in sicer Uprava RS za zaščito in reševanje izplačala povračilo stroškov intervencije, ki jih izkažejo z verodostojnimi listinami, vendar ne več, kot je ocenjena vrednost za posamezno lokalno skupnost v Prilogi št. 1.
Zaradi obilnega deževja z dolgotrajnejšimi nalivi v času od 16. do 23. maja 2023, ki so povzročili plazenje tal ter poplavljanje vodotokov na območjih vzhodne Štajerske, Podravja, Pomurja, Dolenjske in Posavja, so bile več dni, za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ter drugo podporo, aktivirane enote in službe Civilne zaščite iz občinskih, regionalnih in državnih pristojnosti, vključno z materialnimi sredstvi. Zaščita je obsegala organizacijske, tehnične in druge ukrepe ter uporabo tehničnih in drugih sredstev za neposredno osebno in skupinsko zaščito ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred posledicami naravne nesreče. Več sto sproženih plazov tal je ogrozilo infrastrukturo, stanovanjske in druge objekte, degradiralo kmetijske in druge površine. Pomoč je obsegala ukrepe in storitve strokovnjakov, reševalnih enot in služb, uporabo zaščitne in reševalne opreme ter sredstev pomoči.
Na podlagi podatkov iz lokalnih skupnosti je Uprava RS za zaščito in reševanje pripravila zbirno preglednico ocenjenih intervencijskih stroškov. V oceno niso vključeni stroški gasilcev oziroma drugih reševalnih enot, stroški opreme, kakor tudi ne stroški odprave posledic naravne nesreče, za katero se bo v nadaljevanju pripravila posebna ocena škode.
Vlada sprejela novelacijo investicijskega programa za projekt »Drugi tir Divača-Koper«
Vlada je v vlogi ustanoviteljice in edine družbenice družbe 2TDK, Družba za razvoj projekta, d.o.o. sprejela drugo novelacijo investicijskega programa za projekt Drugi tir Divača–Koper. Sklep se sprejema na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper (ZIUGDT), ki določa, da investicijski program za izvedbo investicije v drugi tir sprejme skupščina družbe.
Za projekt izgradnje drugega tira je bil v januarju 2019 izdelan investicijski program (IP), v aprilu 2021 pa je bila izdelana novelacija investicijskega programa (NIP1). Ker so se v vmesnem času (od potrditve NIP1 do danes) spremenile nekatere predpostavke (znatne podražitve cen gradbenih materialov, surovin in energentov, terminski plan izvedbe, med viri ni več kapitala zaledne države), se je investitor projekta – družba 2TDK, odločil, da pristopi k drugi novelaciji investicijskega programa.
Podražitve bodo vplivale na investicijsko vrednost projekta, tako na že sklenjene, obstoječe pogodbe, še posebej pa se bo povišanje cen pokazalo pri izvedbi razpisov in pri sklepanju bodočih pogodb, zlasti pri oddaji del za Sklop 3.
Med glavnimi spremembami NIP2 (končna verzija - maj 2023) sta časovnica projekta in investicijska vrednost. Investicijska vrednost projekta v tekočih cenah je sedaj ocenjena na 1.109 mio EUR in se je v primerjavi z vrednostjo iz osnovnega investicijskega programa zmanjšala za 3,5%, v primerjavi z NIP1 pa povečala za 18%. Zaključek gradbenih del je predviden konec leta 2025 (enako kot v IP in NIP1). Poleg zgoraj navedenega v predmetnem dokumentu pri zagotavljanju virov sredstev ni več predviden kapital zaledne države. Višja je tudi ekonomska interna stopnja donosnosti, ki znaša 8,36%.
Druga novelacija investicijskega programa za projekt železniške proge Divača-Koper (NIP2) je sicer že bila obravnavana na 35. redni seji Vlade Republike Slovenije dne 2. 2. 2023, na kateri je ta kot ustanoviteljica in edina družbenica družbe 2TDK sprejela sklep, s katerim je prekinila obravnavo NIP2 zaradi potrebe po dodatnem preverjanju ustreznosti predvidene časovnice izvedbe projekta, razlogov za znižanje rezerv za nepredvidene izdatke (brez nepredvidenih del) in ustreznosti načina izračuna spreminjanja investicijske vrednosti.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
