Prvo sodišče za vojne zločine, ki so ga ustanovili Združeni narodi, je na zatožno klop pripeljalo nekatere najodgovornejše za vojne zločine, ki so jih med letoma 1991 in 2001 zagrešili nad pripadniki različnih narodov na Hrvaškem, v BiH-u, Srbiji, Kosovu in Makedoniji, a na območju niso bili vsi zadovoljni. Med tistimi, ki so jim sodili, sta tudi najodgovornejša za genocid v Srebrenici: Ratko Mladić in Radovan Karadžić, ki je bil obsojen na 40 let zapora.
Varnostni svet ZN-a je sodišče s sedežem v Haagu ustanovil soglasno 25. maja 1993 kot odgovor na množične zločine v BiH-u in na Hrvaškem, ki sta bila še v vojni. To je bilo prvo mednarodno sodišče za vojne zločine od nürnberških in tokijskih procesov po 2. svetovni vojni. Prvo obtožnico je izdalo novembra 1994, prvo sojenje se je začelo maja 1996.
Od 161 obtožencev, med katerimi so bili predsedniki vlad in držav, visoki vojaški poveljniki in policijski častniki, ministri, jih je 90 obsodilo. Zadnjo obtožnico so haaški tožilci vložili 31. decembra 2004, zadnjo sodbo pa je sodišče izreklo 29. novembra 2017 v dramatičnih okoliščinah, ko je bosanski Hrvat Slobodan Praljak v sodni dvorani z zaužitjem strupa naredil samomor.
Na sodišču, ki je obravnavalo vrsto zločinov proti človečnosti, genocid in vojne zločine ter kršitve ženevskih konvencij, so sojenja potekala skupno skoraj 11.000 dni. Nastopilo je 4650 prič.
>> Več: Pred 30 leti je bilo ustanovljeno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
