V Državnem zboru je bil sprejet nov Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS-1), ki nadomešča istoimenski zakon iz leta 2017 z namenom uskladitve nacionalne z evropsko zakonodajo (opredeljeno v 2. členu zakona). Zakon regulira in ureja delovnopravni status vseh napotenih delavcev, kot so določeni z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1).
1. člen novega zakona je ključen z vidika vsebine zakona, saj so v njem določene kategorije napotenih delavcev, ki jih ureja zakon. Ta namreč velja za pravne in fizične osebe (ki so registrirane za opravljanje dejavnosti) s sedežem v Sloveniji ter izvajajo storitve v drugi državi EU in obratno. Te osebe lahko storitve izvajajo v drugi državi bodisi začasno bodisi običajno, pri čemer pa morajo pred izvajanjem storitev za svojega delavca pridobiti potrdilo A1. Zakon se ne uporablja za čezmejno izvajanje storitev pomorščakov v podjetjih trgovske mornarice, letalske posadke in kabinskega osebja, javnih uslužbencev in pogodbenih delavcev, III. poglavje zakona pa se ne uporablja za tuje samozaposlene osebe oziroma tuje delodajalce, ki na ozemlju Republike Slovenije opravljajo dvostranske in tranzitne prevoze (tretji in četrti odstavek 1. člena).
Pogoji, da lahko delodajalec čezmejno izvaja storitve, so (4. člen):
1. opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji (ta pogoj natančneje določa drugi odstavek istega člena),
2. ne krši pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice delavca (ta pogoj natančneje določa tretji odstavek istega člena),
3. storitev se izvaja v okviru dejavnosti, za katero je delodajalec registriran v Sloveniji, razen v primeru napotitve delavca v povezano gospodarsko družbo, in
4. storitev se izvaja za lasten račun in pod lastnim vodstvom na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom storitve, akta o napotitvi v povezano gospodarsko družbo ali v okviru opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku.
Smiselno enake pogoje zakon določa tudi za samozaposlene osebe (5. člen).
Pred začetkom izvajanja storitev oziroma najkasneje na dan izvajanja mora delodajalec oziroma samozaposlena oseba vložiti vlogo za pridobitev potrdila A1 (6. člen). Postopek in pogoji za izdajo potrdila A1 so določeni tako, da veljajo za delodajalce in za samozaposlene osebe. Na novo je določeno, da morata oba obveščati ZZZS (ta je pristojen za izdajo, razveljavitev ali odpravo potrdila A1 – 7. člen) o vseh spremembah, zlasti če napotitev ni bila izvedena ali je bila zaključena pred načrtovanim datumom, in sicer v petih dneh od nastopa spremembe. Na podlagi obvestila vlagatelja ZZZS ustrezno spremeni obdobje veljavnosti potrdila A1 (četrti odstavek 6. člena). Vlagatelj pa ima kar šest mesecev (od pridobitve potrdila dalje) časa, da ZZZS obvesti, da je bil začetek napotitve poznejši od datuma začetka veljavnosti izdanega potrdila A1, da je napotitev predčasno prenehala ali da do napotitve sploh ni prišlo. ZZZS lahko na podlagi tega obvestila ustrezno spremeni obdobje veljavnosti potrdila A1.
Na novo je določeno – tako osmi odstavek 6. člena – da lahko napoteni delavci oziroma samozaposlene osebe, ki so državljani tretjih držav, čezmejno opravljajo storitve v drugih državah članicah EU le na podlagi veljavnega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo ali dovoljenja za začasno prebivanje, ki ni izdano za namen zaposlitve, samozaposlitve ali delo, pod pogojem, da ima tujec ustrezno soglasje ZRSZ in tujci, ki imajo na podlagi ZZSDT pravico do prostega dostopa na trg dela. To pomeni, da državljani tretjih držav ne morejo biti napoteni na delo v druge države članice EU le na podlagi potrdila o vloženi vlogi za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo.
V 8. členu so določeni pogoji za izdajo potrdila A1 za namen čezmejnega izvajanja storitve v eni državi članici EU in glede na ureditev, ki je veljala do sprejetja novega zakona, ne pomeni novosti. Drugače pa je z določitvijo pogojev za izdajo potrdila A1 za namen čezmejnega izvajanja storitev v najmanj dveh državah članicah EU, ki so urejeni skladno z Uredbo 883/2004/ES (9. člen). Določeni pogoji veljajo tako za delodajalce kot za samozaposlene. Poleg nacionalnih pogojev mora vlagatelj v postopku izdaje potrdila A1 podati tudi pisno izjavo pod kazensko in materialno odgovornostjo, da bo oseba, za katero se potrdilo A1 izdaja, delo oziroma samo zaposlitveno dejavnost predvidoma običajno opravljala v najmanj dveh državah članicah EU, v skladu določbo drugega odstavka 9. člena. Oseba, za katero vlagatelj pridobi potrdilo A1, lahko običajno opravlja delo ali samozaposlitev največ naslednjih 12 koledarskih mesecev.
Vloga za izdajo potrdila A1 se vloži prek državnega portala SPOT, prek tega portala pa se vlagajo tudi druga obvestila v skladu z ZČmIS–1. 10. člen določa, katere podatke mora vloga vsebovati in katere priloge mora imeti. Vloga za izdajo potrdila A1 za namen čezmejnega izvajanja storitev v najmanj dveh državah članicah EU vsebuje manjši nabor obveznih podatkov. Potrdilo se izda za čas veljavnosti sklenjene pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem ali za čas trajanja pogodbe za izvedbo storitve v okviru samozaposlitvene dejavnosti, vendar ne dlje od enega leta, če gre za čezmejno izvajanje storitev v najmanj dveh državah članicah EU (šesti odstavek 10. člena).
Po novem bo v primeru dvoma o opravljanju dejavnosti po izdaji potrdila A1 nadzor nad delodajalci v okviru svojih pristojnosti izvajal Inšpektorat za delo, nad samozaposlenimi osebami pa Finančna uprava (prvi in drugi odstavek 11. člena). Smiselno enako velja tudi za nadzor nad pravnimi osebami, in sicer Inšpektorat za delo nadzoruje delodajalce in tuje delodajalce, Finančna uprava pa samozaposlene osebe, nosilce gospodarske dejavnosti (26. člen).
V nadaljevanju II. poglavja zakona so urejeni še način prenehanja veljavnosti, odprava in razveljavitev potrdila A1 (12. člen) in uporaba Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v postopkih ter pravno varstvo (13. člen).
V III. poglavju je urejeno čezmejno izvajanje storitev tujih delodajalcev in tujih samozaposlenih oseb v Republiki Sloveniji. Podobno kot za slovenske delodajalce so tudi za tuje pravne osebe posebej urejeni pogoji čezmejnega izvajanja storitev tujih delodajalcev (14. člen) in tujih samozaposlenih oseb (15. člen). Nekaj novosti je zakonodajalec predvidel na področju obveznosti tujega delodajalca in napotenega delavca oziroma voznika, in sicer mora tuji delodajalec pred začetkom čezmejnega izvajanja storitve opraviti prijavo pri ZRSZ. Po novem se bodo poleg navedenih podatkov zahtevali tudi podatki o naslovu oziroma o GPS-koordinatah lokacije, če se bo storitev izvajala na lokaciji brez naslova (16. člen).
Tuji delodajalec, ki čezmejno izvaja storitve v dejavnosti mednarodnih prevozov, pred začetkom čezmejnega izvajanja storitev poda ali ustrezno posodobi izjavo o napotitvi, to izjavo pa poda z uporabo večjezičnega standardnega obrazca na javnem vmesniku, povezanem z informacijskim sistemom za notranji trg, in jo zagotovi napotenemu vozniku (tretji in četrti odstavek 16. člena).
V nadaljevanju je urejena še možnost podaljšanja izvajanja storitve z 12 na 18 mesecev, opredeljeno je, katera dokumentacija mora biti zagotovljena na mestu, kjer se delo opravlja, ter katero dokumentacijo mora hraniti napoteni delavec (voznik), pa tudi obdobje 24 mesecev, v katerem lahko nadzorni organ od tujega delodajalca zahteva dokumentacijo.
Smiselno enako so določene obveznosti tudi za samozaposlene osebe oziroma samozaposlene osebe na področju mednarodnega prometa (17. člen).
V 18. členu je opredeljena subsidiarna odgovornost, v 19. členu varstvo pravic tujih napotenih delavcev, IV. poglavje pa ureja sodelovanje med državami članicami EU na področju čezmejnega izvajanja storitev z napotitvijo delavcev. Pri vsebini evidenc (24. člen) so dodane nove kategorije: naziv delovnega mesta in GPS-koordinate lokacije ter trajanje izvajanja storitve, vrsta storitve ter podatki o državi oziroma državah, v katerih se bo storitev izvajala. Dodana je nova zbirka podatkov Inšpektorata za delo, Inšpektorata za infrastrukturo in Finančne uprave o opravljenih nadzorih na področju mednarodnega prevoza tujih delodajalcev ali samozaposlenih oseb, zbrani podatki pa se po novem hranijo 10 let.
Večjih sprememb so bile deležne tudi kazenske določbe, saj je zakonodajalec moral zaradi nesorazmernosti višine glob in neusklajenosti z Zakonom o delovnih razmerjih sankcije bistveno zmanjšati.
Novi zakon bo začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določbe šestega odstavka 1. člena, II. poglavje, V. poglavje, drugi, četrti, sedmi in deseti odstavek 26. člena ter 34. člen pa se začnejo uporabljati 1. januarja 2024.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
