Zdravstvene težave ne poznajo ideoloških barv. Slej ko prej enako prizadenejo vsakogar. Večina ranljivega prebivalstva se na Slovenskem zaradi različnih zdravstvenih, socialnih in drugih težav težko prebija iz meseca v mesec. Odrinjeni na obrobje družbe ostanejo daleč od pozornosti države. Čez teden dni bomo na referendumu odločali o zamiku uveljavitve že sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi. Kako smo kot država padli tako nizko, da dolgotrajne oskrbe nismo uveljavili že vsaj pred desetletjem in več ter da še naprej zanikamo človekovo dostojanstvo najbolj pomoči potrebnim?
Socialna država izhaja iz vrednot človekovega dostojanstva, solidarnosti in enakih možnosti. Država kot nosilka državnih obveznosti mora zagotoviti njihovo uresničevanje od začetka do konca življenja. Načelo socialne države naj bi varovalo ranljive skupine prebivalstva, med njimi tudi starejše prebivalstvo. Obseg in raven socialne državne v teoriji in praksi pogojujejo javnofinančna sredstva vsakokratne države. Več jih je, širše bodo socialne in ekonomske pravice. Tudi ko država nima veliko sredstev, mora zagotavljati vsaj minimum socialnih in ekonomskih pravic. Številne države pa v praksi ne morejo zagotavljati niti minimuma socialnih in ekonomskih pravic.
Socialna država še zdaleč ni samoumeven način skrbi za prebivalstvo. Večina držav na globalnem jugu si ne more privoščiti privilegijev zagotavljanja visokih ravnih socialnih in ekonomskih pravic. Breme socialne države zato pada na nedržavni sektor od različnih nevladnih organizacij do družin. Družinski člani so na globalnem jugu tisti, ki skoraj izključno skrbijo za družinske člane. Družine ne samo na globalnem jugu, temveč marsikje v Sloveniji skrbijo za ranljive osebe, ki ne morejo poskrbeti same zase. Človekovo dostojanstvo je vrednota, ki v zrelih ustavnih demokracijah pogojuje delovanje socialne države. V nezrelih družbah, med katere spada slovenska, je le sredstvo za medsebojno obmetavanje med različnimi političnimi, civilnodružbenimi in interesnimi skupinami. V tem času pa se po eni strani ranljive osebe in njihove družine še naprej same trudijo za dostojanstveno življenje. Hkrati pa trpi družba kot celota, saj se neposredno omejujejo možnosti in energija aktivne družbe za ustvarjanje. Kako si lahko drugače razlagamo dolgoletne spore, ki povzročajo, da še vedno čakamo na uveljavitev zakonske pravice do dolgotrajne oskrbe.
Normativna ureditev dolgotrajne oskrbe bo dokončno uveljavila vrednoto človekovega dostojanstva in pravico do socialne varnosti za posameznike v različnih ranljivih položajih, v katerih so se znašli zaradi telesnih, duševnih in drugih zdravstvenih težav. Dolgotrajna oskrba bi tem posameznikom omogočila dostop do zelo veliko različnih storitev, ki bi izboljšale uresničevanje njihovega človekovega dostojanstva. Državni zbor je lansko jesen sprejel Zakon o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 196/21), ki naj bi začel veljati januarja naslednje leto. Zakon bi kot prvi holistično omogočil uresničevanje socialne države v primeru dolgotrajne oskrbe. Kot dolgotrajno oskrbo je opredelil »niz ukrepov, storitev in aktivnosti, namenjenih osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali so trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil« (prvi odstavek 2. člena).
Državni zbor RS je nato poleti sprejel Zakon o spremembah Zakona o dolgotrajni oskrbi (OdZDOsk-A), ki je premaknil veljavnost zakona še do januarja 2024. Državni zbor je nato v nasprotju z načelom socialne države in svojimi ustavnimi obveznostmi odložil uveljavljanje zakona. Odločitev ni ostala brez odziva v civilni družbi, ki je zbrala zadostno število podpisov za sklic zakonodajnega referenduma. Državni zbor je nato v drugi polovici oktobra sprejel Odlok o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah Zakona o dolgotrajni oskrbi (OdZDOsk-A) z naslednjim referendumskem vprašanjem: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-A), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 21. julija 2022?«
Dolgotrajno oskrbo si želimo ne le za uveljavljanje individualne dimenzije človekovega dostojanstva, ki bi omogočila pomoč ranljivim osebam. Potrebujemo jo tudi za varstvo kolektivne dimenzije človekovega dostojanstva, saj je dolgotrajna oskrba korak k boljšemu uresničevanju človekovega dostojanstva v celotni slovenski družbi. Dolgotrajna oskrba pogojuje kakovost življenja v starosti in tudi pričakovano življenjsko dobo. Slovensko prebivalstvo povprečno umira prej kot v primerljivih evropskih državah. Po pričakovani življenjski dobi po dopolnjenem 65. letu zaostajamo za povprečjem držav članic OECD. Daljša pričakovana življenjska doba je praviloma pogojena z višjim življenjskim standardom. Višji življenjski standard pa je pogojen z delovanjem institucij demokratične in pravne države. Bolj kakovostno bodo delovale državne institucije in tako ustvarjale visoko zaupanje, višji bo življenjski standard.
Stroški dolgotrajne oskrbe bodo globoko posegli v javne finančne zmožnosti slovenske države. Stroški neuveljavljenja zakona o dolgotrajni oskrbi so bili predvideni na več kot sedemsto milijonov. Slovenska država dobršen del teh stroškov izvajanja socialnih pravic s področja dolgotrajne oskrbe krije že danes. Zato lahko z začudenjem spremljamo prepire o dolgotrajni oskrbi in odlašanje sprejetja holistične ureditve za varstvo ranljivega prebivalstva. Mizerije ne povzročajo ranljivi ljudje in njihovi družinski člani, ki se vsak dan trudijo za preživetje. Nasprotno. Mizerijo v navidezni socialni državi ustvarjajo tisti, ki svoje zasebne, strankarske, politične in druge interese postavljajo pred varstvo človekovega dostojanstva. Prebivalstvo slovenske države je normativno ureditev dolgotrajne oskrbe potrebovalo že pred desetletjem. Zato nenehno odlašanje njene vzpostavitve vsak dan zanika vrednoto človekovega dostojanstva v slovenski družbi.Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
