Številni posamezniki in nevladne organizacije so se v zadnjih letih pritožili na različna regionalna in mednarodna sodišča zaradi domnevnih kršitev mednarodnih dokumentov za varstvo človekovih pravic. Odbor Združenih narodov za človekove pravice je konec septembra v zadevi Daniel Billy in ostali proti Avstraliji (CCPR/C/135/D/3624/2019, 22. september 2022) odločil, da so avstralske oblasti kršile varstvo državljanskih in političnih pravic osmih odraslih pritožnikov in njihovih šestih otrok z avstralskega otočja Torres Strait v ožini med Avstralijo in Papuo Novo Gvinejo. Pritožniki so pripadniki avtohtonega ljudstva, ki živijo na otokih Boigu Masig, Warraber in Poruma znotraj otočja Torres Strait in na katere že veliko let posledice podnebnih sprememb negativno vplivajo. Državne institucije poročajo, da se je morska gladina v zadnjih letih zvišala za 0,6 centimetra na leto (prav tam, odstavek 2.3). Hkrati so podobno izraziti drugi negativni učinki. Pritožniki so se zato obrnili na Odbor za človekove pravice Organizacije Združenih narodov, ki bdi nad uresničevanjem Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah.
Pritožniki so uveljavljali, da Avstralija krši svoje obveznosti glede veliko pravic iz Pakta, od pravice do življenja, pravic manjšin, pravice do zasebnega in družinskega življenja do pravic prihodnjih generacij, ker ni sprejela preventivnih ukrepov za preprečevanje podnebnih sprememb, kot se je sicer sama zavezala s Pariškim dogovorom (november 2015). Odbor za človekove pravice je v fazi dopustnosti zapisal, da »informacije, ki sta jih posredovali obe strani, kažejo, da je država pogodbenica v zadnjih desetletjih med državami, v katerih so bile proizvedene velike količine emisij toplogrednih plinov« (prav tam, odstavek 7.8). Odbor nato ni ugotovil kršitev pravice do življenja, ker ni bilo mogoče ugotoviti, da sprejeti ukrepi niso zadostni za preprečitev posega v pravico do življenja zaradi negativnih učinkov podnebnih sprememb (prav tam, odstavek 8.7). Avstralska vlada je sicer sprejela številne ukrepe za preprečevanje negativnih učinkov podnebnih sprememb, ki pa po mnenju odbora niso zadostni (prav tam, odstavek 8.11). Hkrati je Odbor ugotovil, da »država pogodbenica ni pojasnila zamude pri gradnji nasipa na otokih, kjer živijo pritožniki« (prav tam, odstavek 8.12). Hkrati avstralske oblasti po mnenju odbora niso oziroma niso zadostno pojasnile, zakaj niso sprejele nadaljnjih prilagoditvenih ukrepov in zakaj niso zavarovale pravice pritožnikov do doma, zasebnega in družinskega življenja (prav tam). Odbor je zato odločil, da so avstralske oblasti kršile pravico do doma, zasebnega in družinskega življenja, saj »niso izpolnile svoje pozitivne obveznosti glede uresničevanja ustreznih prilagoditvenih ukrepov za varstvo doma, zasebnega in družinskega življenja pritožnikov« (prav tam, odstavek 8.12). Enako je Odbor ugotovil kršitev kulturnih pravic manjšin iz 27. člena Pakta. Ugotovili so, da so avstralske oblasti kršile svoje pozitivne obveznosti, »da pravočasno sprejmejo ustrezne prilagoditvene ukrepe za varstvo kolektivne sposobnosti pritožnikov, da ohranijo svoj tradicionalni način življenja, da prenesejo na svoje otroke in prihodnje generacije svojo kulturo in tradicijo ter uporabo kopenskih in morskih virov« (prav tam, odstavek 8.14). Podnebne spremembe neposredno posegajo v uživanje pravic pritožnikov do njihove tradicije, kulture, običajev in spominjanja prednikov. Odbor je še odločil, da morajo avstralske oblasti pritožnikom zagotoviti učinkovito pravno sredstvo in tudi primerno odškodnino (prav tam, odstavek 8.14).
Odbor je torej ugotovil, da imajo avstralske oblasti pozitivne obveznosti, da varujejo pravice posameznikov na njihovem ozemlju zaradi negativnih učinkov podnebnih sprememb. Pozitivne obveznosti v pravu človekovih pravic ustvarjajo obveznost prizadevanja, da države sprejmejo učinkovite, skrbne in pravočasne ukrepe za preprečevanje kršitev človekovih pravic. Avstralske oblasti so sicer sprejele veliko prilagoditvenih ukrepov, ki pa po mnenju Odbora vsaj glede pravice do doma, zasebnega in družinskega življenja ter kulturnih pravic avtohtonega ljudstva niso bili zadostni in primerni. Avstralske oblasti niso dovolj primerno in zadostno upoštevale specifičnega položaja pripadnikov avtohtonega ljudstva, ki živijo na otočju Torres Strait. Pozitivne obveznosti držav pri varovanju pravic pred podnebnimi spremembami zahtevajo natančne in skrbne prilagoditvene ukrepe, ki so oblikovani specifično in konkretno. Ne gre torej za obveznost kot rezultat, temveč za skrbno in natančno izpolnjevanje pozitivnih obveznosti kot obveznosti prizadevanja za preprečevanje kršitev.
Ta odločitev Odbora za človekove pravice se je napovedovala že kar nekaj časa. Ker večina članic mednarodne skupnosti zelo počasi izpolnjuje svoje obveznosti (oziroma jih sploh ne) iz globalnih podnebnih dogovorov glede klimatske nevtralnosti in zagotavljanja naravnega ravnovesja, so se posamezniki in aktivisti začeli obračati na regionalne in mednarodne forume za človekove pravice. Nekaj podobnih zadev glede negativnih učinkov podnebnih sprememb čaka na odločitev tudi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Podnebne spremembe so dejstvo, manj je gotovosti glede sredstev za njihovo preprečevanje in uveljavljanje odgovornosti za kršitve človekovih pravic. V odsotnosti zavezujočih ukrepov na mednarodni ravni in jasnejših javnih politik so forumi za varstvo človekovih pravic postali priljubljeni naslovniki pritožb. V akademiji so mnenja o prednostih uporabe regionalnih in mednarodnih sodišč za preprečevanje podnebnih sprememb deljena.
A zagotovo lahko odločitve, kot je ta zadnja Odbora za človekove pravice, spodbudijo odločevalce na domači in mednarodni ravni, da končno začnejo sprejemati ukrepe za preprečevanje podnebnih sprememb. Nosilci obveznosti za preprečitev kršitev človekovih pravic zaradi podnebnih pravic so pluralni. Mednje spadajo tako države kot tudi gospodarske družbe in posamezniki, zato mora biti odgovornost hkrati kolektivna, deljena in tudi individualna. Vzroki za podnebne spremembe so v znanosti več kot jasni že desetletja. Nanje vsaj zadnje desetletje opozarjajo številni mednarodni organi za varstvo človekovih pravic. Hkrati njihove posledice v obliki višanja gladine morja, njegove temperature in tudi temperature zraka, poplav, požarov, potresov in podobnega posegajo v vsakdanja življenja običajnih ljudi. Upati je, da bo odločitev Odbora za človekove pravice spodbudila odločevalce v Avstraliji in drugod, da začnejo pravočasno sprejemati prilagoditvene ukrepe za preprečevanje kršitev človekovih pravic.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
