Izpodbijane določbe ZVRK
V obravnavani zadevi je Okrajno sodišče v Mariboru z zahtevo za oceno ustavnosti izpodbijalo prvi odstavek 2. člena ZVRK, in sicer v delu, ki določa, da se mora volilna kampanja končati najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja, ter 32. člen ZVRK, ki kršitev navedene zapovedi iz 2. člena ZVRK določa kot prekršek.
Volilni molk
Ustavno sodišče je pojasnilo, da je namen volilnega molka volivcem zagotoviti določen krajši čas tik pred dnevom glasovanja in na dan glasovanja (do zaprtja volišč), da lahko po skoraj mesec dni trajajoči volilni oziroma referendumski kampanji, v kateri imajo neomejen dotok informacij o volilnih kandidatih, v miru razmislijo o prejetih informacijah ter svobodno in nemoteno oblikujejo svojo voljo o tem, za koga bodo glasovali. Z institutom volilnega molka, tako Ustavno sodišče, je volivcem zagotovljeno, da vsaj dan pred volitvami in na dan glasovanja niso izpostavljeni novim informacijam oziroma načrtnim in sistematičnim pritiskom, kako naj glasujejo. Poleg tega je po oceni Ustavnega sodišča volilni molk namenjen mirni izvedbi volitev na dan glasovanja. Ob tem se je Ustavno sodišče sklicevalo na svoje pretekle odločbe, v katerih je poudarilo, da zahteva po poštenih in svobodnih volitvah, na katerih imajo volivci možnost, da pred glasovanjem brez neprimernih zunanjih vplivov, motenj ali pritiskov oblikujejo svojo resnično voljo, v Ustavi Republike Slovenije (URS) izhaja že iz načela demokratičnosti (1. člen URS).
Za koga volilni molk velja?
Možnosti vplivanja na volivce po stališču Ustavnega sodišča nimajo le organizatorji volilne kampanje, temveč tudi druge fizične in pravne osebe, ki prav tako sodelujejo v volilni kampanji oziroma so njen del, na primer izdajatelji medijev, lokalne skupnosti glede plakatiranja ter vse druge fizične in pravne osebe, ki izvajajo volilno kampanjo. Če bi volilni molk veljal le za organizatorje volilne kampanje, vse druge pravne in fizične osebe pa bi lahko javno in brez omejitev z volilno propagando vplivale na odločanje volivcev, bi bil, tako Ustavno sodišče, ogrožen oziroma izničen namen volilnega molka. Ustavno sodišče je zato ocenilo, da je, upoštevaje opisani namen volilnega molka in opredelitev pojma volilna propaganda (katere bistveni element je namen vplivanja na odločanje volivcev pri glasovanju), jasno, da določbe o volilnem molku zavezujejo tako organizatorje volilne oziroma referendumske kampanje kot tudi vse druge pravne in fizične osebe, ki z dejanji volilne propagande lahko vplivajo na voljo volivcev pri glasovanju. Tako razlago po mnenju Ustavnega sodišča potrjuje tudi 32. člen ZVRK, ki kot storilce prekrška v primeru kršitve volilnega molka določa ne le organizatorje volilne kampanje, pač pa tudi vse pravne in fizične osebe.
Glede na navedeno je Ustavno sodišče ocenilo, da je iz izpodbijanih določb mogoče jasno in nedvomno ugotoviti, koga zavezujejo določbe o volilnem molku oziroma koga se lahko kaznuje za prekršek zaradi kršitve volilnega molka. Zato je presodilo, da 32. člen v povezavi s prvim odstavkom 2. člena ZVRK nista v neskladju z načelom jasnosti in pomenske določljivosti kot enim od načel pravne države (2. člen URS).
Sorazmeren poseg v svobodo izražanja
Ustavno sodišče je dalje pojasnilo, da je v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice zagotavljanje pogojev, ki volivcem omogočajo, da na volitvah svobodno oblikujejo in izrazijo svojo resnično politično voljo, lahko razlog za časovno omejitev trajanja volilne kampanje oziroma zapoved volilnega molka. Orisalo je tudi vsebino pravice do svobode izražanja in možnosti njenega omejevanja ter ugotovilo, da volilni molk pomeni poseg v to pravico.
Pravici do svobode izražanja stoji nasproti pravica do svobodnega izvrševanja volilne pravice, je bilo jasno Ustavno sodišče in opozorilo, da se lahko zadnja učinkovito izvršuje le, če so volivcem zagotovljeni pogoji, v katerih bodo lahko na volitvah svobodno in nemoteno oblikovali in izrazili svojo resnično voljo. To pomeni, da izpodbijana določba varuje svobodno izvrševanje volilne pravice volivcev, kar po presoji Ustavnega sodišča pomeni ustavno dopusten cilj varovanja pravic drugih (tretji odstavek 15. člena URS v zvezi z drugim odstavkom 10. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter tretjim odstavkom 19. člena Mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah).
Primernost ukrepa
Ustavno sodišče je nato navedlo, da pri presoji primernosti posega v človekove pravice ocenjuje, ali je poseg sploh primeren za dosego ustavno dopustnega cilja omejitve človekove pravice v tem smislu in ali je ta cilj s presojano ureditvijo sploh mogoče doseči. Ukrep je neprimeren šele takrat, ko sredstvo za dosego cilja ni v razumni zvezi s tem ciljem in ko navedenega cilja v nobenem primeru ni mogoče doseči s sredstvom za dosego cilja. Volilni molk volivcem zagotavlja, da se vsaj na dan pred volitvami in na dan glasovanja nanje ne vpliva z novimi informacijami, temveč se jim omogoči, da v miru premislijo o vseh informacijah, s katerimi so bili seznanjeni v volilni kampanji, in se na podlagi premisleka odločijo, za koga bodo glasovali. Zato po oceni Ustavnega sodišča pomeni primeren ukrep (za zagotavljanje pogojev) za svobodno izvrševanje volilne pravice.
Nujnost ukrepa
V nadaljevanju je moralo Ustavno sodišče presoditi, ali je ukrep nujno potreben oziroma ali za uresničitev cilja niso na voljo manj invazivni ukrepi, ki bi manj posegli v človekove pravice. V primeru posredovanja novih informacij tik pred glasovanjem volivci ne bi mogli niti preveriti njihove verodostojnosti niti zares razmisliti o njihovi vsebini oziroma pomenu. Možnost zlorab in manipulacij z informacijami, posredovanimi tik pred volitvami ali že med njimi, bi se zato po mnenju ustavnih sodnikov upoštevno povečala. Glede na navedeno je takšen poseg nujen, meni Ustavno sodišče.
Sorazmernost v ožjem smislu
Pri presoji sorazmernosti v ožjem pomenu pa je Ustavno sodišče zapisalo, da predpogoj za svobodno oblikovanje mnenja ni samo, da volivci razpolagajo s čim več informacijami o kandidatih, temveč tudi, da imajo zagotovljen določen kratek čas neposredno pred volitvami, da lahko vse pridobljene podatke preučijo in ovrednotijo, ne da bi bili tudi zadnji dan pred volitvami in na dan glasovanja izpostavljeni intenzivnemu, sistematičnemu in načrtnemu javnemu vplivu z objavljanem novih informacij o kandidatih. Ob tem je Ustavno sodišče dodalo, da je upoštevalo, da so v obdobju volilne kampanje (lahko pa tudi že prej) volivci brez omejitev izpostavljeni vsem možnim predvolilnim vsebinam. Pred volilnim molkom je, tako Ustavno sodišče, torej pravica do svobode izražanja 29 dni zagotovljena v polnem obsegu, kar pomeni, da imajo volivci na voljo skoraj mesec dni časa, da spremljajo oziroma pridobivajo informacije o kandidatih. Le na dan pred volitvami in na dan glasovanja izvajanje dejanj volilne kampanje ni dovoljeno. Poseg v pravico do izražanja je torej, tako Ustavno sodišče, omejen na razumno kratek čas v primerjavi s trajanjem volilne kampanje. Pri ocenjevanju sorazmernosti v ožjem pomenu besede je Ustavno sodišče upoštevalo tudi, da v času volilnega molka ni dovoljena objava novih predvolilnih vsebin, volivci pa se tudi v tem času lahko seznanijo z vsemi predvolilnimi vsebinami, ki so že bile objavljane v času volilne kampanje. Prav tako se volilni molk nanaša le na javno življenje, kar pomeni, da volivci tudi v času volilnega molka lahko izražajo oziroma medsebojno izmenjujejo mnenja v zasebnem življenju. Glede na vse to je Ustavno sodišče ob presoji sorazmernosti v ožjem smislu ugotovilo, da koristi, ki jih za svobodno izvrševanje volilne pravice zagotavlja volilni molk, pretehtajo nad težo posega v pravico do svobode izražanja.
Glede na navedeno je Ustavno sodišče presodilo, da prvi odstavek 2. člena ZVRK, kolikor določa, da se mora volilna kampanja končati najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja, ni v neskladju s prvim odstavkom 39. člena URS.
Ustavno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.
Pripravil: Patricij Maček, mag. prava
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
