Pomanjkanje državnih tožilcev je težava že daljše obdobje, saj je Slovenija z 206 tožilci ob koncu lanskega leta še naprej pod evropskim povprečjem. S pomanjkanjem kadrov se najbolj spopadata vrhovno državno tožilstvo in Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani.
Kljub temu so lani skupaj prejeli 27.770 kazenskih ovadb, kar je okoli 500 manj kot leto prej, ob tem so uspeli rešiti 702 zadevi več oziroma skupaj 28.472 kazenskih ovadb.
Odbor je obravnaval tudi poročilo o delu specializiranega državnega tožilstva, kjer so med drugim aktivno nadaljevali s pregonom bančne kriminalitete. Lani so obravnavali 44 zadev s tega področja, večina jih je že na sodiščih, zahteve za preiskavo in obtožni akti pa so bili vloženi tudi zoper člane uprav in nadzornih svetov največjih slovenskih bank.
Skupna vrednost povzročene škode oziroma pridobljene premoženjske koristi v obravnavanih zadevah bančne kriminalitete znaša 305 milijonov evrov, pri čemer je bilo do konca leta izdanih 16 sodb, od tega 14 obsodilnih za 23 ljudi, med njimi je tudi 18 bančnikov.
Šketa se je dotaknil še pregona sovražnega govora in dejal, da se je pojav teh kaznivih dejanj povečal zlasti po svetovnem spletu, pomemben vpliv na rast tega pojava pa naj bi bil tudi posledica zaostrene komunikacije politikov in njihovih privržencev.
Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Zlatka Rateja poročilo izkazuje dobro poslovanje tožilcev, na ministrstvu pa se zavedajo kadrovske problematike tožilstev. Kot je dejal, v postopkih imenovanj delujejo vedno proaktivno in brez nepotrebnega odlašanja, da bi te optimizirali, pa so pripravili spremembe zakona, s katerimi krepijo vlogo državnotožilskega sveta.
Predsednica slednjega Tamara Gregorčič je opozorila, da je nujno začeti z reševanjem perečih in kritičnih kadrovskih razmer, saj je ta nujni predpogoj za uspešno delovanje tožilstva, s tem pa celotnega pravosodja. Pri tem je ciljala tudi na zagotavljanje prisotnosti tožilcev na glavnih obravnavah. "Nič ne pomaga, če bomo vlagali obtožnice, tožilcev, ki bi nato lahko te zastopali na sodiščih, pa ne bo na voljo," je dodala.
V razpravi poslancev je Tina Heferle iz LMŠ spomnila na zaplete okoli imenovanja slovenskih delegiranih tožilcev v Evropsko javno tožilstvo in dogajanje označila kot bizarno zavlačevanje vlade in politične igre njenega predsednika. Zelo zaskrbljujoče je po njenem tudi dejstvo, da še vedno stojijo nekatera imenovanja in napredovanja tožilcev.
Poslanec vladne SDS Dejan Kaloh je pohvalil aktivnost in učinkovitost tožilcev, hkrati pa opozoril na nekatere ne dovolj aktivno obdelane tematike. Glede spodbujanja sovražnega govora je dejal, da k temu nedvomno sodijo tudi pozivi k smrti kogarkoli. Prav se mu zdi, da preganjanje teh dejanj ostaja ena prednostnih nalog tožilstva.
"Vendar nihče v tej državi nima zakonske licence groziti komurkoli, tudi ne 220.000 "janšistom", zato bi moralo tožilstvo tukaj narediti neprimerno več," je prepričan Kaloh, ki je tožilstvu očital tudi pasivnost glede eskalacije protestov v državi, ki bi jih moralo bolj vzeti pod drobnogled.
Poslanka SAB Maša Kociper je trenutne razmere označila za nedopustne, pri čemer je spomnila na pritiske na različne inštitucije, tudi sodne, kar pelje v to, da se Slovenija lahko uvrsti v del problematičnih evropskih držav.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
