Ustavno sodišče je namreč razveljavilo člen pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki določa, da ima ženska v okviru specialistično ambulantne dejavnosti pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo do 43. leta starosti. Ustavno sodišče je ugotovilo, da so pravila zdravstvenega zavarovanja z navedeno določbo parom, v katerih je ženska dopolnila 43 let, brez izrecnega zakonskega pooblastila omejila dostop do te pravice.
Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki naj bi ga sporna določba pravil zdravstvenega zavarovanja podrobneje opredelila, namreč določa le, da mora biti ženska v starostni dobi, ki je primerna za rojevanje.
Na ZZZS so za STA pojasnili, da je zakonodajalec odločitev o starostni meji prepustil strokovni presoji oziroma upoštevanju trenutnega stanja v medicinski stroki na področju oploditve z biomedicinsko pomočjo. "Starostna meja 43 let je trenutno tista starost, ko še obstaja majhna verjetnost, da bo ženska s pomočjo postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo zanosila in rodila zdravega otroka. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja tako starostno omejitev postavljajo glede na dognanja in znanstvene standarde v medicini," so sporočili.
Medicinsko je dokazano, da nosečnost zunaj običajnega reproduktivnega obdobja lahko včasih predstavlja nevarnost za zdravje obeh, otroka in matere. "Določitev zgornje meje starosti 43 let za izvajanje postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo po mnenju ZZZS ne predstavlja določitve starosti ženske z namenom omejevanja njene pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč predstavlja doktrinarno medicinsko starostno obdobje, v okviru katerega je postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo še strokovno utemeljen za zdrav razvoj ploda in brez nevarnosti za zdravje ali poslabšanje zdravstvenega stanja matere," so zapisali.
Na ZZZS menijo, da je določba, ki vsebinsko dopolnjuje in konkretizira zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, v korist otroka. "Ženska mora biti v starostni dobi, ki je primerna za rojevanje," so poudarili.
Poudarili so še, da starostna meja ne ureja zgolj vprašanja, kdaj so ti postopki učinkoviti, varni in uspešni, ampak tudi obseg uspešno opravljenih postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Spomnili so, da je zmogljivost pri izvajalcih v Sloveniji omejena. "V primeru preobremenjenosti zaradi bistvenega povečanja števila neuspešno izvedenih postopkov bi se poslabšala dostopnost do oploditve z biomedicinsko pomočjo vsem ženskam v Sloveniji, na primer s podaljšanjem čakalnih dob," so zapisali.
Menijo, da je odločitev ustavnega sodišča opozorila na potrebo, da zakonodajalec pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja nekoliko podrobneje opredeli z zakonom.
Slovenija je po dostopnosti postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo in številu otrok, rojenih iz teh postopkov, ki se financirajo iz javnih sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, med vodilnimi v Evropi, so sporočili. Po podatkih, ki jih ima na razpolago ZZZS, večina evropskih držav prakticira darovalstvo jajčnih celic do 43. leta starosti.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
