Poleg navedenega ima delodajalec naslednje zakonske obveznosti:
– Zavezan je izvršiti sklep o izvršbi v maksimalnem zakonsko dopustnem znesku (za pomoč uporabite izračun).
– Če delodajalec prejme sklep o izvršbi, dolžnik pa ne prejema rubljivih prejemkov ali drugih stalnih prejemkov in tudi najmanj eno leto pred prejemom sklepa o izvršbi ni prejemal rubljivih prejemkov iz naslova plače ali drugih stalnih prejemkov, mora delodajalec takoj po prejemu sklepa o tem obvestiti sodišče.
– V primeru, da delavcu preneha delovno razmerje pri delodajalcu, je slednji zavezan izvršilnemu sodišču nemudoma sporočiti novo zaposlitev delavca/dolžnika, če mu je ta znana.
POMEMBNO! Če delodajalec ne izvrši sklepa o izvršbi v skladu z zakonskimi obveznostmi, lahko upniki vložijo predlog za izvršbo neposredno zoper delodajalca, in sicer za celotni znesek zamujenih odtegljajev.
1. Splošno
Zakonska podlaga za rubež plače je 102. člen ZIZ, ki določa:
Na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti je mogoče seči:
1. za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. točki tega odstavka, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči;
2. za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.
Minimalna plača je predpisana z Zakonom o minimalni plači (ZMinP) in v obdobju od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020 znaša 940,58 EUR bruto. Zakonsko določeni minimum izplačila v primeru klasične izvršbe znaša 76 % navedenega zneska oziroma 714,84 EUR neto. To je znesek, ki mora delavcu ostati po obračunu plače. Na tem mestu je pomembno dodati, da so rubljivi tudi vsi materialni stroški in regres. Dodatno so rubljivi tudi dodatki za nočno delo, delo v nedeljo in delo ob praznikih, povišanje plače, nagrade ob uspešnosti podjetja ter odpravnine.
Povedano enostavneje, delodajalec bo (če delavec nima otrok ali drugih vzdrževanih družinskih članov) izvršil rubež plače tako, da bo seštel bruto plačo delavca, ki ji bo prištel povrnitev materialnih stroškov (v večini primerov sta to povrnitev malice in potnih stroškov) ter celotnemu znesku odštel 714,84 EUR (kar je zakonsko zajamčeni minimum, ki mora po izvedenem rubežu ostati delavcu). Ostanek bo v celoti prenakazal na račun upnika.
POMEMBNO: V primeru preživninske izvršbe je zakonsko zajamčeni minimum nižji, in sicer 470,29 EUR.
2. V primeru, da delavec preživlja družinske člane
Kot že predstavljano, je v 1. točki 102. člena ZIZ opredeljeno, da dolžniku/delavcu po realizaciji sklepa o izvršbi ostane najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne plače. Če dolžnik preživlja družinskega člana, ki ga mora preživljati po zakonu, pa se temu znesku prišteje še znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik/delavec, po zakonu, ki ureja varstvene prejemke za dodelitev denarne socialne pomoči.
Zakonsko podlago najdemo v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), in sicer je v 8. členu določeno, da znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 402,18 EUR.
V nadaljevanju so v 26. členu opredeljena merila za določitev višine minimalnega dohodka, in sicer je v 9. točki določeno, da znaša za vsakega otroka količnik 0,59 od minimalnega dohodka, kar pomeni 237,29 EUR za vsakega otroka. To se v celoti upošteva zgolj v primeru, da gre za starša samohranilca; v nasprotnem primeru se ta znesek razpolovi, saj lahko vsak od staršev prispeva polovico minimalnega dohodka za vsakega otroka.
3. Vrstni red terjatev
Vrstni red izvrševanja izvršb je določen v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in v Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2), odvisen pa je od tega, za katere vrste terjatev gre, saj imajo t. i. privilegirane terjatve prednost. Prve so torej na vrsti privilegirane terjatve, in sicer: terjatve iz zakonite preživnine, odškodnine za škodo zaradi prizadetega zdravja, odškodnine zaradi izgube delovne zmožnosti in odškodnine zaradi smrti preživljavca, če se terjajo s sklepom o izvršbi. Nato sledi sklep o davčni izvršbi, ki se nanaša na davčno obveznost (npr. obveznosti iz davkov, prispevkov, denarne kazni in globe ...), nazadnje pa so na vrsti še sklepi o sodni izvršbi, upravna izplačilna prepoved in sklep o davčni izvršbi, ki se ne nanaša na davčno obveznost. Vrstni red znotraj vsake posamezne skupine se določi glede na datum vročitve (kar je vročeno prej, ima prednost).
Načeloma se poplačajo po tistem vrstnem redu, po katerem so pridobivali pravico do poplačila. Tak vrstni red se določa zlasti po kvaliteti obveznosti, in sicer:
I. Privilegirane terjatve: terjatve iz zakonite preživnine, odškodnine za škodo zaradi prizadetega zdravja, odškodnine zaradi izgube delovne zmožnosti in odškodnine zaradi smrti preživljavca – pod pogojem, da se terjajo s sklepom o izvršbi.
II. Sklep o davčni izvršbi, ki se nanaša na davčno obveznost: obveznosti iz davkov, prispevkov za socialno varnost, obresti v zvezi z davki, stroški postopka pobiranja davka, denarne kazni in globe v zvezi z davčnimi prekrški ter stroški postopka o davčnem prekršku.
III. Sklep o sodni izvršbi, upravna izplačilna prepoved in sklep o davčni izvršbi, ki se ne nanaša na davčno obveznost. Znotraj vsake od teh skupin se vrstni red določa po zaporedju vročitve.
Če imajo izvršbe iz iste kategorije enak datum vročitve, se poplačujejo sočasno, v sorazmernem deležu.
Odvetniška pisarna Lepoša d.o.o.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
