Prvi se je pri predsedniku oglasil vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec. Kot je pojasnil novinarjem, sta se pogovarjala predvsem o postopku, ne pa še tudi o kandidatih, saj odločitve o tem, koga bi podprli, še niso sprejeli. Posvetovanja s kandidati namreč še opravljajo, je povedal. Zaenkrat so se pogovorili s šestimi.
"Nagibamo se v nekatere smeri, a dokončne odločitve še nismo sprejeli. Predsedniku jo bomo sporočili, ko jo bomo sprejeli. Verjetno bo to tik pred glasovanjem," je nakazal Krivec.
Jerca Korče (LMŠ) je na drugi strani sporočila, da v stranki predsednika vlade podpirajo "presojo in strokovnost sodnega sveta".
Sodni svet je v postopku predlagal Klemna Podobnika za eno mesto, za drugo pa Nino Savin Bossiere in Jureta Vidmarja. In glede tega je Korčetova pojasnila, da Podobnika podpirajo, glede imenovanja za drugo mesto pa se nagibajo k podpori Vidmarja.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je tudi povedal, da bodo spoštovali odločitev sodnega sveta, vendar pa da končne odločitve še niso sprejeli. Prav tako se namreč še posvetujejo s kandidati. Naj bi se pa to zaključilo že "v naslednjem dnevu ali dveh", nakar bodo odločitev posredovali predsedniku Pahorju, je napovedal Han.
Vodja poslancev SMC Igor Zorčič je izrazil pričakovanje, da bo Pahor ponudil kandidata, ki bo dobil podporo tako v DZ kot tudi prestal preizkus v Luxembourgu. Želijo si, da bi predsednik DZ ponudil "moškega in žensko". Glede na odločitev sodnega sveta bi to torej pomenilo Podobnika in Savin Bossierjevo. Sicer pa bi bil za SMC dober vsak od prijavljenih kandidatov, je še dejal Zorčič.
V Levici so se zavzeli predvsem za Vidmarja, ki jih je najbolj prepričal v predstavitvi njihovi poslanski skupini. Ima dober vpogled v delovanje sodišča in tudi "reformistične poglede", je pojasnil vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec. Nobenemu od kandidatov izrecno ne nasprotujejo, glede tega, ali bodo na koncu v DZ ob Vidmarju podprli še koga, pa se bodo odločili po tem, ko bo predsednik objavil svojo odločitev.
Jožef Horvat (NSi) se je pri predsedniku zadržal najdlje od vseh. Kot je povedal, so bili pogovori, ki so jih v poslanski skupini opravili s sedmimi kandidati, zelo kvalitetni, večino kandidatov pa ocenjujejo kot zelo kompetentne. Nobenemu sicer izrecno ne nasprotujejo, vendar pa svoje odločitve o podpori kateremu izmed kandidatov danes predsedniku še niso posredovali.
Po posvetovanjih s poslanskimi skupinami se bo predsednik Pahor moral opredeliti do kandidatov in sporočiti svojo izbiro državnemu zboru. Kandidata bosta morala dobiti podporo večine vseh poslancev, potem pa bo v Bruslju sledilo še zaslišanje pred t. i. Odborom 255, ki po 255. členu pogodbe o delovanju EU ocenjuje primernost predlaganih kandidatov za sodnike Sodišča EU.
Gre sicer za ponovljen postopek, potem ko kandidata Miro Prek in Marko Pavliha nista dobila ustrezne podpore. Prvi zaradi očitkov o spolnem nadlegovanju in nasilju nad sodelavko ni dobil zadostne podpore v DZ, drugi pa junija ni dobil podpore v Bruslju pred omenjenim odborom. Ministrstvo za pravosodje je zato moralo razpisa ponoviti.
Na prvi razpis se je prijavilo šest kandidatov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Ob omenjenih treh, ki jih je podprl sodni svet, so to še Andrej Auersperger Matić, Saša Sever in Renata Zagradišnik. Na drugi razpis pa sta se ob šesterici iz prvega razpisa prijavila še Anže Erbežnik in Ana Stanič.
A tudi tokrat ne gre povsem brez zapletov. Erbežnik in Severjeva sta po poročanju medijev zaradi izbire sodnega sveta prosila Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) za presojo korupcijskih tveganj in konflikta interesov v omenjenih postopkih. Izražen pa je bil tudi pomislek, da nekateri kandidati nimajo opravljenega pravosodnega izpita.
Zakon o imenovanju sodnikov na mednarodna sodišča namreč opredeljuje, da so lahko izbrani kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za imenovanje vrhovnega ali ustavnega sodnika. Za prvega je pravosodni izpit potreben, za drugega pa ne.
Doslej pri imenovanju sodnikov na Sodišče EU ta kriterij niti ni bil na tapeti in niti ni bil med izrecnimi pogoji razpisa, vendar, kot je danes pojasnil Horvat, je to po njihovem mnenju nujni pogoj za to sodniško mesto, saj da to določa pogodba o delovanju EU, ki se v Sloveniji uporablja neposredno.
Horvat je dejal, da so bile ocene kandidatov, ki sta jih opravila vlada in sodni svet, zelo površne. Podatek o tem, ali imajo pravosodni izpit, pri več kandidatih sploh ni naveden. Na mandatno-volilni komisiji DZ bodo zato zahtevali pojasnila, od sodnega sveta tudi o kriterijih glede oblikovanja mnenja, sami pa bodo podprli le kandidata z opravljenim pravosodnim izpitom.
Tudi Krivec je opozoril, da bi se morale tovrstne dileme v postopku še pravočasno razčistiti, da ne bi prišlo do podobnih zapletov kot v primeru prvih dveh kandidatov. Če bi se to zgodilo, "bo to zelo slab signal", je dejal in poudaril, da "si ne smemo privoščiti", da na zaslišanju pred omenjenim odborom 255 slovenskega kandidata spet zavrnejo. Tudi sam je menil, da bi izbrani kandidat moral imeti pravosodni izpit.
Zorčič se je na drugi strani izrekel proti polemiziranju glede tega vprašanja. Pravosodni izpit za ustavnega sodnika ni potreben in je tako zadoščeno zakonskim pogojem, je menil.
Korčetova je izrazila predvsem obžalovanje zaradi "obračunavanja v akademski srenji". Opozorila je, da "gre za imenovanje v Evropo". "In ni dobro, da smo na javni sceni priča takšnemu klevetanju," je dejala.
Han pa nad tovrstnimi zapleti ni bil presenečen, ker da "smo v Sloveniji znani po tem, da ko začne nekdo kandidirati na kakšno funkcijo, se odprejo vse zgodbe za nazaj in naprej". "Moramo pa nekaterim institucijam tudi kaj zaupati," je namignil vodja poslancev SD.
Posvetovanja pri predsedniku se bodo nadaljevala še v četrtek, ko bodo na vrsti predstavniki SAB, DeSUS in SNS ter predstavnika narodnih skupnosti.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
