Koalicija je z namenom zagotovitve podpore za izvolitev mandatarja in oblikovanje vlade v začetku mandata parafirala dogovor o sodelovanju z Levico, a do podpisa ni prišlo. Med razlogi je bilo zlasti nasprotovanje Levice imenovanju Damirja Črnčeca za državnega sekretarja za nacionalno varnost v Šarčevem kabinetu.
Kljub temu so pogovore o sodelovanju nadaljevali in marca letos brez soja medijskih žarometov podpisali sporazum o sodelovanju za letos. Danes pa ugotavljajo, da je vlada dokončno odstopila od sporazuma, ko je koalicija napovedala dopolnila, s katerimi bi povozila predlog Levice za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Podpora predlogu je bil eden od pogojev Levice za nadaljnje sodelovanje.
Sporazum je opredelil usklajevanje in preprečeval "nagajanje"
Poleg opredelitve posameznih projektov, o katerih so se dogovorili, da jih bodo izpeljali, so dorekli tudi protokol o sodelovanju. Levica je bila tako zavezana k podpori vladni koaliciji pri ključnih glasovanjih - poleg omenjenega imenovanja ključnih funkcionarjev tudi pri proračunu.
Poslanci podpisnic sporazuma so bili zavezani k temu, da na sejah delovnih teles in sejah DZ podpirajo medsebojno usklajene predloge zakonov in drugih aktov ter zagotavljajo absolutno večino pri glasovanjih.
Podpisniki sporazuma so se strinjali, da se bodo izogibali vlaganju interpelacij zoper ministre, vlaganju zaupnice ali nezaupnice vladi in glasovanju o teh. Prav tako so se morali izogibati zahtevam po razrešitvi predsednika in podpredsednikov državnega zbora ter predsednikov in podpredsednikov delovnih teles državnega zbora iz vrst podpisnikov sporazuma in glasovanju zanje.
Koalicija pa se je zavezala, da bo glede vseh ukrepov poskušala najprej najti kompromis z Levico. Šele če to ni bilo mogoče, je dobila vladna koalicija pravico, da poišče potencialno podporo pri drugih poslanskih skupinah. A je Levica predvsem v zadnjem času večkrat očitala vladi paktiranje z drugimi opozicijskimi strankami.
Vprašanj o tem, kam sodi Levica, ni več
V opozicijskih SDS, NSi in SNS so bili sicer večkrat kritični do vpliva Levice na vladno politiko. Označevali so jo kot nadkoalicijsko ali stranko prikrite koalicije. Posledično je status Levice že od začetka sprožal polemike, tudi ob oblikovanju delovnih teles v državnem zboru.
Poslovnik DZ namreč v več delih določa razmerja med koalicijo in opozicijo. Tako denimo vodilne funkcije in večina članov v nadzornih komisijah pripada poslancem opozicije. Ali pa določa, da če je predsednik delovnega telesa iz vrst koalicije, je podpredsednik praviloma iz opozicije, in obratno. Kljub temu pa glede na napovedi v sestavah delovnih teles po odločitvi Levice ni pričakovati sprememb.
Predsednik DZ Dejan Židan je namreč pojasnil, da so poslanske skupine v odborih zastopane glede na število poslancev, ali bo Levica želela imeti člane v nadzornih komisijah, pa da je njena stvar.
Določeno je tudi razmerje ustnih poslanskih vprašanj predsedniku vlade, pri čemer je v minulih mandatih veljalo, da tri postavijo poslanci opozicije in eno poslanec koalicije. V tem mandatu pa so sprejeli model, po katerem je dodatno vprašanje pripadlo Levici, zdaj pa bo to možnost izgubila.
Na vprašanje, ali je glede na njihov nov opozicijski status v kratkem pričakovati vložitev kakšne interpelacije, koordinator Levice Luka Mesec danes ni odgovoril konkretno. O tem, kako bodo ravnali v prihodnje, bodo po njegovih navedbah komunicirali v prihodnjih dneh.
Tonin: Prekinitev sodelovanja ena najbolj koristnih stvari v zadnjem letu
Tako je Levica po besedah Mesca odslej "v polni opoziciji" skupaj s SDS, NSi in SNS.
Medtem ko v SDS danes razmerij med vladi in Levico niso želeli komentirati, pa je bil bolj zgovoren predsednik NSi Matej Tonin. Po njegovih besedah je prekinitev sodelovanja med Levico in vlado ena najbolj koristnih stvari v zadnjem letu, saj ni bilo potrebe, "da je bila cela država talec predlogov Levice, ki so žal preživeti in so se izkazali za neučinkovite".
Ob vprašanju vloge NSi v razmerju do koalicije v prihodnje pa je ponovil že znano stališče, da NSi ne gre v vlado, prav tako ne namerava podpisati sporazuma oz. ne potrebuje posebnega sporazuma in položajev, da naredi kaj koristnega za državo. "Če bodo predlagani zakoni v skladu z usmeritvijo in programom NSi, lahko računajo na našo podporo," je napovedal Tonin.
Po njegovem mnenju je v teh okoliščinah edino realno, da se o vsakem zakonu in projektu posebej pogovarjajo. To je, kot ocenjuje, za demokracijo kvečjemu dobro. Na vprašanje predčasnih volitev pa je Tonin odgovoril, da je ta ključ v Šarčevih rokah: "Lahko se odloči, da do konca mandata opravlja tekoče posle, lahko pa gre na predčasne volitve."
Po Toninovih besedah se je že večkrat potrdilo, da se je NSi prav odločila, ko ni vstopila v vlado Marjana Šarca. Kot ugotavlja, bi se namreč to, kar se je zdaj zgodilo Levici, najverjetneje zgodilo tudi NSi. Kot je dejal, je glede na svoje izkušnje s Šarcem v kamniški občini vedel, da je za Šarca koalicijska pogodba le mrtva črka na papirju, "zato so vse koalicijske pogodbe ali sporazumi z njim brezpredmetni".
"Če nekdo vstopi v sodelovanje zato, da bo izsiljeval in imel lastne koristi, je to svinjarija," pa je glede sodelovanja Levice z vlado dejal prvak SNS Zmago Jelinčič. Na vprašanje, kakšne koristi bo sam imel od sodelovanja z vlado, je odgovoril, da bodo koristi imeli v celi Sloveniji, saj da bodo delali za to, da bo vsem boljše, ne pa slabše. "Levica je skrbela za lastne interese, pozabljala pa na interese vseh ostalih," je prepričan.
A sodelovanje SNS z vlado po Jelinčičevih navedbah za zdaj ni formalno, pač pa je razlog za njihovo podporo vladi prepričanje, da s tem delajo dobro. Na vprašanje, ali formalno obliko sodelovanja izključuje tudi za naprej, pa je odgovoril z besedami, da bodo o prihodnosti govorili v prihodnje.
Premier Marjan Šarec je sicer danes napovedal, da bodo iskali podporo zunaj koalicije za vsak projekt oz. za vsak zakon, ki ga sprejemajo. Tako pričakuje, da bodo nevladne stranke podpirale zakone, za katere bodo ocenile, da so dobri za državo in potrebe po podpisovanju novih sporazumov ne vidi.
Ljubljana, 06. novembra (STA)
Foto: STA
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
