Evropska unija bi morala državam Zahodnega Balkana ponuditi jasno pot proti članstvu v povezavi, da bi s tem zagotovila vitalnost evropskega projekta in se izognila destabilizaciji regije, je ob odprtju vrha berlinskega procesa v Poznanju dejal poljski predsednik Andrzej Duda.
Kritičen je bil do zadržkov Evropske unije glede začetka pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo, saj sta obe državi po njegovi oceni uveljavili težke reforme, da bi si tako izboljšali možnosti glede članstva v uniji.
"EU kot skupnost bi morala pokazati, da je evropski projekt živ, privlačen in ima resnično prihodnost in da obstajajo države, ki se mu želijo pridružiti," je še dejal Duda.
Vrha se je udeležila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini, ki je zagotovila, da je širitev na Zahodni Balkan prioriteta. "Danes je vseh šest partnerjev na Zahodnem Balkanu bližje Evropski uniji v primerjavi z začetkom našega mandata pred skoraj petimi leti. Evropska perspektiva še naprej poganja spremembe v regiji. Regionalno sodelovanje, dobri sosedski odnosi in sprava so ključnega pomena," je dejala.
Že v četrtek sta se na vrhu mudila tudi evropski komisar za širitev Johannes Hahn in evropska komisarka za promet Violeta Bulc, so sporočili iz Bruslja.
Nemška kanclerka Angela Merkel pa je danes na novinarski konferenci dejala, da ne vidi problema v tem, da francoski predsednik Emmanuel Macron trenutno ni naklonjen širitvi. Macron namreč zahteva, da se pred širitvijo bolje uredi trg dela v EU. "Tu se strinjam, saj se lahko na tem področju še veliko postori," je dejala Merklova.
"Tega sploh ne vidim kot zavrnitev začetka pristopnih pogajanj," je dodala.
Macron velja za nasprotnika širitve EU na Zahodni Balkan, saj mora unija po njegovem prepričanju sprva sprejeti še številne reforme.
Šestega letnega vrha berlinskega procesa v Poznanju se je udeležil tudi premier Marjan Šarec, ki je izrazil obžalovanje, da je bila odločitev o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo znova odložena. Dodal je, da vseeno upa, da bodo jeseni sprejete ustrezne strateške odločitve.
V Poznanju je še poudaril povezanost med političnimi odločitvami Evropske unije in gospodarskim razvojem Zahodnega Balkana.
Po Šarčevem prepričanju potrebujemo strateške odločitve in pogumne ambicije. "Če bomo vzeli veter iz jader širitve, bo to še dodatno zmanjšalo možnosti za gradnjo trdnih temeljev za gospodarsko rast v regiji," je dodal na plenarnem zasedanju voditeljev, na katerem so se osredotočili na pomen reform za krepitev gospodarstva.
Premier je v nagovoru pohvalil uspešno krepitev varnostnega sodelovanja med različnimi agencijami, hkrati pa tudi opozoril na razvojne zaostanke na področju gospodarstva, energetike in infrastrukture.
"Če smo resnično zavezani premagovanju razvojne vrzeli med regijo in Evropsko unijo, potem morajo biti politična sporočila usklajena z odločitvami in gospodarskimi ukrepi. Prav tako moramo spodbuditi agendo povezljivosti kot eno od vodilnih pobud berlinskega procesa," je povedal premier.
Posebej je omenil tudi dozdajšnje dosežke berlinskega procesa na več področjih. Poudaril je slovensko pobudo Pozitivna agenda za mlade, ki je skupaj z drugimi praksami, kot je na primer nemško-francosko sodelovanje med mladimi, tlakovala pot odprtju regionalnega urada za mladinsko sodelovanje.
"Berlinski proces je zelo živ in zelo potreben, vendar ne sme ostati osamljen. Evropska unija in Zahodni Balkan imata skupni cilj: vizijo močne in utrjene Evrope. Skrajni čas je, da to vizijo uresničimo," je sklenil.
Ob robu srečanja se je predsednik vlade sestal tudi z generalnim sekretarjem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Angelom Gurrio, s katerim sta ocenila dozdajšnje sodelovanje kot odlično ter se zazrla v prihodnost, so še sporočili iz Ukoma.
Iz Slovenije se je vrha udeležil tudi zunanji minister Miro Cerar.
Med temami današnjega vrha, ki so se ga udeležili predsedniki držav ali vlad šestih držav Zahodnega Balkana in več članic EU, je bila razprava o določitvi datuma za začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo.
Merklova, ki je pobudo leta 2014 sprožila z namenom ohranitve širitvene perspektive držav Zahodnega Balkana in njihovega medsebojnega sodelovanja, je že pred vrhom napovedala tudi razpravo o izgradnji in obnovi infrastrukture v regiji, za katero je EU dala na voljo znatna sredstva.
Procesu je letos predsedovala Poljska, danes pa sta predsedovanje prvič prevzeli dve državi. Premier Severne Makedonije Zoran Zaev in bolgarski premier Boris Borisov sta prevzela predsedovanje do prihodnjega vrha v juliju 2020. To je prvič, da je predsedovanje prevzela kakšna od nečlanic EU. Prihodnji vrh bo tako potekal v Sofiji in Skopju.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
