Predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju predvideva, da se od regresa za letni dopust v višini do 100 odstotkov povprečne plače ne bodo obračunali prispevki. Sledila bo tudi sprememba zakona o dohodnini, ki bo regres v tej višini razbremenila tudi plačila dohodnine.
Spremembe bodo po predlogu veljale že za leto 2019. Za letošnji regres, ki je bil oz. bo izplačan pred uveljavitvijo zakonskih sprememb, bodo obračunani prispevki zaposlenega in delodajalca povrnjeni.
Odbor je zavrnil predlog Levice, ki je želela, da ne bi bil regres vseh zaposlenih razbremenjen enako. In sicer so predlagali, da bi bil pri tistih z letno davčno osnovo do 20.400 evrov v celoti razbremenjen regres do višine 100 odstotkov povprečne plače, pri tistih z letno davčno osnovo do 30.000 evrov v celoti razbremenjen regres do višine 92 odstotkov povprečne plače, pri tistih z letno davčno osnovo do 40.000 evrov v celoti razbremenjen regres do višine 85 odstotkov povprečne plače, pri tistih z letno davčno osnovo do 48.000 evrov v celoti razbremenjen regres do višine 70 odstotkov povprečne plače in pri tistih z letno davčno osnovo nad 48.000 evrov v celoti razbremenjen regres do višine 70 odstotkov povprečne plače.
Kot je dejal Miha Kordiš (Levica), se jim namreč ne zdi pravilno, da bi od sprememb največ imeli tisti z najvišjimi plačami, najmanj pa tisti z najnižjimi - da bi čistilka z minimalno plačo dobila dodatnih 160 evrov, predsednik uprave NLB pa 500 evrov, je ponazoril. "Cilj vladnega predloga je zaščita privilegijev najbolj bogatih," je menil. Poudarjal je, da bi z uveljavitvijo njihovega predloga 'prihranili' 20 milijonov evrov.
Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila na morebitno ustavno spornost predloga iz dveh razlogov. Prvi je načelo enakosti, in sicer zaposleni pravico do regresa pridobi s sklenitvijo delovnega razmerja, regres je povezan s pravico do letnega dopusta, davčno pa je obravnavan enako ne glede na dohodek posameznika. Drugi razlog pa je pravica do varstva osebnih podatkov, saj bi delodajalci morali pridobiti podatke zaposlenega o letni davčni osnovi, za to pa po veljavni zakonodaji nimajo podlage.
Da ni podlage za pridobivanje podatkov, ki se štejejo za davčno tajnost, je opozoril tudi državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič. Menil je, da bi lahko cilj, ki ga s predlogom zasleduje Levica, dosegli s kakšnimi drugimi spremembami, npr. pri dohodnini.
Tudi preostali člani odbora predlogu Levice niso bili naklonjeni. Poleg pomislekov o morebitni ustavni spornosti so opozorili, da je bil predlog, kot ga je vložila vlada, usklajen že z delodajalci in delojemalci na Ekonomsko-socialnem svetu. Enako kot Božič so menili, da bi lahko progresivno obremenitev dosegli pri dohodnini. Očitali so, da takšni predlogi zavlačujejo postopek, ki ga želijo zaključiti čim prej. Kordiša so tudi spomnili, da je lahko ob enakem bruto regresu za vse zaposlene v določenem podjetju neto izplačilo regresa različno, če so zaposleni v različnih dohodninskih razredih.
DZ bo glede na napovedi o obeh zakonskih predlogih odločal na izredni seji 25. aprila. Predlog novele zakona o dohodnini sicer še čaka na obravnavo na matičnem odboru, saj je moral DZ najprej obravnavati predlog novele istoimenskega zakona, ki ga je v proceduro vložila SDS in se je nanašal na razbremenitev plač. A je DZ v torek večinsko ocenil, da opozicijski predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
