Informacijski pooblaščenec je decembra lani pritrdil Večeru, da opredelitev tajnosti volitev za premierja, določena v 111. členu ustave, ne omejuje pravice do dostopa do informacije javnega značaja, ko je glasovanje za premierja zaključeno, danes poroča časnik Večer.
Načelo tajnosti po mnenju informacijskega pooblaščenca varuje svobodo poslančevega glasovanja pred posegi političnih strank, interesnih skupin ali kogar koli drugega. Tajnost glasovanja se nanaša na proces izjavljanja volje v postopku volitev predsednika vlade. Ko pa so volitve zaključene, tajnost glasovanja ne more biti ogrožena, je ocenil informacijski pooblaščenec.
Iz razkritja glasovnic, na katerih je obkrožena bodisi beseda za bodisi proti, se po njegovih navedbah ne da razbrati, kdo je glasoval in kako je glasoval posamezni poslanec, zato se tajnost v celoti ohrani.
Pri pregledu glasovnic v DZ je ugotovil, da nobena ni bila poimensko podpisana, tako da ni mogoče ugotoviti, kako je glasoval posamezen poslanec. V odločbi je še spomnil, da je vprašanje glede dostopa javnosti do glasovnic obravnaval in rešil že v letih 2007 in 2011, ko je odločil, da so glasovnice z lokalnih volitev informacija javnega značaja.
DZ, ki bi moral po odločbi informacijskega pooblaščenca Večeru posredovati kopije vseh glasovnic v elektronski obliki v enem mesecu, se je odločil sprožiti upravni spor. Zaključek, da tajnost glasovanja ne more biti ogrožena, ko so volitve enkrat zaključene, in da se tajnost nanaša na proces izjavljanja volje v postopku volitev, je vsebinsko argumentacijska zmota, meni državno odvetništvo, ki zastopa DZ.
Obrazložitev, da so glasovnice, ker niso imensko podpisane in so v osnovi enake, javne, pa po njihovem mnenju spregleda 111. člen ustave oziroma zoži njegov pomen le do trenutka, ko so volitve zaključene. Namen tajnosti je po njihovi oceni v tem, da se zavaruje reprezentativni mandat poslanca. To pomeni, da mora biti tajnost volitev ohranjena tudi po zaključku glasovanja, saj pomenijo volitve predsednika vlade šele začetek oblikovanja izvršilne veje oblasti. Po njih poslanci nadaljujejo z izvrševanjem mandata. Če so glasovnice informacije javnega značaja, kot je odločil informacijski pooblaščenec, bi to pomenilo, da niso več tajne. To bi pomenilo, da tudi volitve predsednika vlade niso tajne, še meni državno odvetništvo.
Informacijskemu pooblaščencu očitajo celo kršitev zakona o informacijskem pooblaščencu, ker je delno razkril vsebino zahtevanih glasovnic še pred pravnomočnostjo odločitve. V odločbi je namreč napisal, da nobena od glasovnic ni imensko podpisana.
Informacijski pooblaščenec je tožbo DZ v svojem odgovoru zavrnil kot v celoti neutemeljeno in ponovil argumente, zakaj bi DZ moral razkriti glasovnice, še poroča Večer.
DZ je Večeru septembra lani zavrnil dostop do glasovnic z volitev premierja Šarca v DZ 17. avgusta lani, zato je Večer vložil pritožbo na informacijskega pooblaščenca. Ta je 12. decembra lani odločil, da je Večerova pritožba utemeljena. DZ je upravni spor sprožil 11. januarja.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
