c S

KPK poudarja nujnost zakonske ureditve preprečevanja korupcije

29.01.2019 Ljubljana, 29. januarja (STA) - Stagniranju Slovenije na indeksu zaznave korupcije, ki je bil objavljen danes, po mnenju Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) botruje neprimeren odziv oz. odsotnost odziva odločevalcev, ko pristojni organi ugotovijo korupcijo. Za napredek pa je po njihovem mnenju nujna učinkovita zakonska ureditev področja preprečevanja korupcije.

V letu 2018 je Slovenija osvojila 60 točk oziroma 36. mesto na indeksu, kar pomeni, da je pod evropskim povprečjem, ki znaša 65 točk. Slovenija se v skupini držav Zahodne Evrope in EU nahaja na 18. mestu med 31 državami. V primerjavi z letom 2017 je sicer oceno poslabšala za eno točko, na lestvici držav pa padla za dve mesti. Tako že od leta 2012 ne beleži vidnejšega napredka na indeksu.

Transparency International Slovenia kot vzroke za poslabšanje izpostavlja predvsem počasnost pri sprejemu novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, DZ pa tudi še ni sprejel etičnega kodeksa za poslance in poslanke. Na zaznavo korupcije vpliva tudi nesmotrna in nepregledna poraba javnih sredstev.

Na nekatere od teh težav opozarjajo tudi v KPK. Ocenili so, da je razpoloženje v državi na področju preprečevanja in boja proti korupciji zaznati že na osnovi neprimernih odzivov odločevalcev na ugotovljene primere korupcije. Spomnili so tudi, da KPK nima pristojnosti za konkretno ukrepanje.

"Tako niti v nebo vpijoči primeri, kot je na primer TEŠ 6, niso deležni reakcije izvršilne in zakonodajne veje oblasti, ki bi odražala načelo ničelne stopnje tolerance do korupcije. Glede na težo dejanj je reakcija pogosto skorajda zanemarljiva, opozorila pa ne zaležejo," so zapisali.

Izpostavili so tudi na dolgotrajen proces sprejemanja etičnega kodeksa slovenskih poslancev. Poslanci svoj kodeks po njihovem mnenju oblikujejo predolgo, rezultatov pa ni. Poudarjajo, da je treba s preventivno dejavnostjo naslavljati tudi najmlajše. "S spremembo percepcije in gradnjo bolj etične in integritetne družbe, kjer za korupcijo ni prostora, je treba začeti pri gradnikih naše prihodnosti," so sporočili.

Področje preprečevanje in boja proti korupciji pa se po oceni KPK sooča s preprekami pri celostnem ter učinkovitem urejanju na zakonski ravni. Popravki, ki bi jih omogočil proces novelacije zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ne zadoščajo, potreben je nov zakon.

Prizadevanja KPK po njihovem mnenju ne morejo obroditi bistvenih sadov, če KPK ni deležna podpore na sistemski ravni, kjer pa bi moralo strokovno mnenje predstavljati glavno smernico za urejanje področja preprečevanja in boja proti korupciji v Sloveniji.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.