Članice EU so morale leta 2014 sprejeto evropsko direktivo, ki določa postopke za podeljevanje koncesij, prenesti v svoje zakonodaje do 18. aprila 2016. Ker Slovenija tega ni storila, je Evropska komisija proti njej vložila tožbo in predlaga plačilo denarne kazni v višini 8992 evrov na dan, je povedal Metod Dragonja s finančnega ministrstva. "Kazen bo začela teči od dneva razglasitve tožbe," je pozval k podpori predlogu zakona.
Zakon se bo uporabljal za sklepanje tistih koncesijskih pogodb, katerih predmet je koncesija, ki ustreza opredelitvi koncesije za gradnje in koncesije za storitve, njihova vrednost pa je enaka ali višja od 5,548 milijona evrov. Trajanje koncesije bo omejeno, določil ga bo koncedent glede za zahtevane gradnje oziroma storitve. Koncesije, daljše od pet let, bodo smele trajati tako dolgo, da se ne bo preseglo obdobje, v katerem koncesionar upravičeno pričakuje povrnitev vseh naložb za izvajanje koncesije.
Dragonja je povedal, da zakon ne bo posegal v veljavno ureditev - ta se bo med drugim še naprej uporabljala za koncesije pod omenjenim mejnim pragom 5,548 milijona evrov.
Luka Mesec (Levica) je predlogu zakona nasprotoval. Naštel je več primerov, ko je po podelitvi koncesij zasebnikom prišlo do podražitve izvajanja javne gospodarske službe. Eden od takšnih primerov je podelitev upravljanja čistilne naprave v Mariboru francoskim in avstrijskim zasebnikom leta 1997. "Mariborčani imajo od takrat rekordne zneske na položnicah," je dejal.
Pomisleke do predloga zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah imajo tudi pravniki državnega zbora. Kot so opozorili, bo z uveljavitvijo zakona prišlo do neskladja z ureditvijo dodeljevanja koncesij v številnih drugih zakonih, ki urejajo to področje, veljal bo namreč za vse koncesije gospodarske javne službe, zdravstvene dejavnosti, javne službe na področju socialnega varstva in lekarniške dejavnosti, če njihova vrednost presega mejno vrednost iz zakona. Zato bi bilo nujno treba spremeniti več zakonov, med drugim zakon o gospodarskih družbah, so predlagali.
Uskladitve z evropsko direktivo je potreben tudi zakon o zavarovalništvu. Novela bo v slovenski pravni red prenesla evropsko direktivo o distribuciji zavarovalnih produktov, ki se je v EU začela uporabljati oktobra, njen cilj pa je zagotavljanje varstva zavarovalcev in potrošnikov ne glede na distribucijske kanale.
"Ključni cilj je zagotavljanje varstva zavarovancev kot potrošnikov," je dejal Dragonja. In sicer mora biti to varstvo zagotovljeno ne glede na to, ali zavarovanje prodaja zavarovalnica sama, ali pa zavarovalni posrednik, turistična agencija oz. kdo drug.
Predlog novele zakona prinaša višjo raven zaščite imetnikov zavarovalnih polic, še kakovostnejše informacije za potrošnike in boljša pravila poslovanja za prodajalce zavarovanj. Zavarovalnice bodo morale sprejeti politiko upravljanja in nadzora nad produkti ter opredeliti ciljno skupino, komu je produkt namenjen, čemu je namenjen in kakšna so tveganja. Prav tako bodo morale preverjati, ali so se razmere na trgu spremenile, in produkte ustrezno popraviti, kar lahko pomeni tudi umik kakšnega s trga.
Novost je tudi to, da mora zavarovalnica pripraviti dokument z informacijo o produktu. Doslej so bile te navedene v zavarovalnih pogojih z drobnim tiskom, sedaj pa bo dokument standardiziran po obliki in strukturi in omejen na dve strani. Le za kompleksnejše produkte bodo lahko informacije navedene na treh straneh. S tem bodo produkti primerljivi tudi med državami EU.
Člani odbora so podprli še predlog novele zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank, s katero se v slovenski pravni red prenaša spremembe evropske direktive o razvrstitvi nezavarovanih dolžniških instrumentov v primeru insolventnosti. Direktiva med drugim dopolnjuje pravila za razvrščanje obveznosti bank za potrebe poplačila v stečajnem postopku, kar bo omogočilo, da bo v vseh državah članicah EU zagotovljena enaka presoja položaja upnika banke v primeru reševanja banke. "Noben upnik v postopku reševanja banke namreč ne sme biti na slabšem, kot bi bil v primeru stečaja banke," je dejal Dragonja. Slovenija sicer take banke nima, je povedal.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
