Objava vsebine ovadb zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića na portalu Pod črto, ki jih je njihov novinar pridobil od tožilstva preko zahtevka za dostop do informacij javnega značaja, je v javnosti sprožila nemalo razburjenja. Porajala so se tudi razmišljanja, kaj to pomeni za vse druge postopke, ki jih vodijo organi pregona in sodišča, predvsem v smislu, ali bo odslej torej vse lahko javno dostopno.
Za pojasnila o pravnih in dejanskih okoliščinah za objavo kazenskih ovadb proti Jankoviću je vrhovno državno tožilstvo minuli teden zaprosil minister za pravosodje Goran Klemenčič.
Kot so v današnji izjavi za medije poudarili na vrhovnem državnem tožilstvu, je v njihovem interesu, da se v zgodnjih fazah postopka javnosti še ne obvešča, "saj se s tem varujejo interesi postopka, ovadenih domnevnih storilcev, žrtev in drugih udeležencev v postopku".
Poudarili so, da bodo glede posredovanja informacij javnega značaja vztrajali, da bo praksa posredovanja informacij v predkazenskih in kazenskih postopkih v zadevah, ki niso odprte za javnost, po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja čim bolj restriktivna. "Dostop do informacij javnega značaja nikakor ne sme imeti prednosti pred interesi kazenskih in še posebej pred interesi predkazenskih postopkov," so zapisali in ob tem poudarili, da "zadnja, medijsko odmevna odločitev nikakor ne pomeni uvajanja nove prakse posredovanja kazenskih ovadb".
Spomnili so tudi, da odločanje o zahtevah za dostop do informacij javnega značaja na državnem tožilstvu opravljajo uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja. Državni tožilci podajo zgolj mnenje, kadar so zaprošeni.
V želji po zagotavljanju restriktivne prakse na področju zahtev za dostop do dokumentov iz tožilskih spisov pa napovedujejo, da bodo preverili poslovanje v teh zadevah. Sprejeti nameravajo tudi potrebne dodatne ukrepe, med drugim napovedujejo oblikovanje smernic za pomoč pri vodenju teh postopkov ter nadzor državnotožilske uprave.
Napovedujejo tudi spremembe organizacije dela v zadevah dostopa do informacij javnega značaja, tako da bodo v teh zadevah dokončno odločali nosilci višjih funkcij. Ločiti nameravajo pooblastilo za odločanje, torej za sprejem dokončne odločitve v zadevah dostopa do informacij javnega značaja, od pooblastila za samo vodenje postopkov.
"S prenosom pooblastila za odločanje na manjše število oseb in višji nivo bo zagotovljena enotna praksa ter s tem tudi enotna uporaba zakona na tožilstvu. Zagotovo se bo preverilo tudi možnosti za redno dodatno usposabljanje uradnih oseb za dostop do informacij javnega značaja," poudarjajo na vrhovnem državnem tožilstvu.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
