Na ministrstvu za finance predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank pripravljajo, da bi odpravil neustavnost novele zakona o bančništvu, ki je bila podlaga za izbris ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013. Ustavno sodišče je DZ naložilo, da mora uskladitev zakonodaje pripraviti do 15. maja.
Po prvotnih načrtih bi vlada o predlogu odločala danes, zakon pa bi bil v DZ lahko sprejet pred počitnicami. Sedaj ciljajo na sprejem na vladi 22. junija. Če bi vlada predlog do takrat potrdila, sta njegova obravnava in sprejetje v primeru rednega zakonodajnega postopka možna na septembrski seji DZ, so pojasnili na ministrstvu za finance.
Ministrstvu so v času javne razprave pripombe poslali Banka Slovenije, večji imetniki izbrisanih obveznosti, kot so Pozavarovalnica Sava, Zavarovalnica Sava, Adriatic Slovenica, Skupina Prva in KD Skladi, stanovski združenji malih delničarjev, Koalicija civilne družbe za prenovo Sinteza ter prek pravosodnega ministrstva ljubljansko okrožno in vrhovno sodišče. Čakali so tudi mnenje Evropske centralne banke, ki so ga prejeli v teh dneh.
Na ministrstvu so nato pripombe preučili in jih v skladu s cilji, ki jih zasledujejo z zakonom, vanj vključili. Po novem naj bi predlog vseboval določbo, da mora posameznik dokazati, da je bil z izbrisom na slabšem, kot bi bil, če bi šla banka v stečaj, pri tem pa se upošteva tudi možnost, da banka nadalje posluje, kar po mnenju izbrisanih lahko predstavlja drugačno osnovo za vrednotenje prikrajšanja.
S predloga naj bi bilo črtano določilo, da bodo tožbe lahko samostojno vložili nekdanji delničarji, ki so imeli vsaj 10-odstotni delež v kapitalu posamezne banke, oz. pooblaščenec tožnikov, ki skupaj izpolnjujejo te pogoje. V primeru Nove KBM se to namreč po opozorilih malih delničarjev ne bi moglo zgoditi, saj je bilo teh ob izbrisu 9,3 odstotka, tako da naj bi predlog sedaj določal število delnic in ne njihovega odstotka.
Če ministrstvo ne bo upoštevalo ključnih pripomb malih delničarjev, se tudi temu zakonu napoveduje ocena presoje ustavnosti. To bo postopke, ki se vlečejo že več kot tri leta, še podaljšalo. V sporu je glede ustavnosti novele zakona o bančništvu doslej odločilo le ustavno sodišče, na sodiščih je medtem vloženih precej tožb, povezanih s to zgodbo.
Razveljavitev kvalificiranih obveznosti je bila del ukrepov Banke Slovenije za sanacijo bančnega sistema v letih 2013 in 2014. V šestih bankah je bilo razveljavljenih za skupno 963,2 milijona evrov kvalificiranih obveznosti, od tega za 415,5 milijona evrov podrejenih obveznosti, 166,1 milijona evrov hibridnih instrumentov in za 381,7 milijona evrov osnovnega kapitala oz. delnic.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
