Zakon o sodnem svetu, ki bo začel veljati 20. maja, uporabljati pa 20. novembra, ne bo prinesel kakšnih revolucionarnih premikov, pravi Novak. "Nam pa daje večjo samozavest in pristojnosti. Za samo sodstvo je boljše, da ima družba vpogled v njegovo delovanje in v sodnem svetu smo tudi predstavniki javnosti," je navedel.
Kot pomembno novost je predsednik sodnega sveta izpostavil to, da bo odslej sodni svet lahko na ustavno sodišče vlagal pobude za oceno ustavnosti zakonov, ki urejajo področje sodstva. Kot primer je izpostavil, da bi morda lahko v prihodnje na ustavno sodišče poslali določbo zakona o sodiščih, ki določa, da vrhovne sodnike volijo poslanci. A upa, da bo to umaknilo že ministrstvo z napovedano novelo zakona o sodiščih.
Novak ob tem ugotavlja, da "že sami poslanci razpravljajo o tem in je tudi pri njih dozorela zavest, da ni najbolj posrečena rešitev, da DZ voli sodnike". A hkrati že ustava določa, da sodnike ostalih stopenj potrjujejo poslanci, za spremembe ustave pa je, kot priznava Novak, veliko manj možnosti. Sam sicer iz postopkov imenovanja sodnikov parlamenta ne bi v celoti črtal in bi ohranil vsaj "protokolarno funkcijo" zaprisege sodnika v DZ po imenovanju.
Sodni svet mora v skladu z zakonom do novembra pripraviti mnoge pravne podlage, od kodeksa do podzakonskih aktov za delovanje disciplinskih organov. "Disciplinski postopki bodo kar zalogaj, saj bomo orali ledino," pravi Novak, ki računa na sodelovanje z vrhovnim sodiščem, kjer takšne izkušnje imajo. Sedanji predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je bil v preteklosti celo predsednik disciplinskega razsodišča, je izpostavil.
Kot je pojasnil, so si na sodnem svetu želeli, da bi jim zakon podelil tudi pristojnost za izvajanje pravosodne inšpekcije, a je to pristojnost ohranilo ministrstvo. Ob tem je spomnil, da je bilo ministrstvo več let brez pravosodne inšpekcije, ker noben sodnik ni želel opravljati te funkcije, v začetku letošnjega leta pa je vendarle začela delovati.
Kot je dejal Novak, jim je pravosodni minister Goran Klemenčič zagotovil, da bodo nadzori bolj upravne narave. "Pomembno je, da inšpektor ne želi videti vsega, saj bi konkreten vpogled v nek sodni spis pomenil poseg v neodvisnost sodniške funkcije," je poudaril predsednik sodnega sveta. Če bi se izkazalo, da inšpektorat prekoračuje ustavna razmerja moči, pa lahko sodni svet še vedno vloži pobudo za oceno ustavnosti zakona o sodiščih, ki je leta 2012 uvedel pravosodno inšpekcijo, je dejal. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo minister vedel, "kje so meje".
Pri vprašanjih o delu sodnikov in sodišč je bil Novak še nekoliko kritičen do organizacije dela na sodiščih. Tu vidi določene rezerve in upa, da jih bo napovedana reforma izkoristila. Sam je namreč med tistimi, ki ocenjujejo, da je v Sloveniji sodnikov celo preveč. A se ukvarjajo tudi z zemljiško knjigo, izvršbami in zapuščinami. "To v tujini opravljajo notarji ali referenti," je pojasnil.
Ne nasprotuje ideji reorganizacije mreže sodišč, ki jo pripravlja pravosodni minister. Opozarja pa, da zgolj "rentabilnost" sodišča ne sme biti merilo pri odločanju o usodi nekega sodišča. "Zdi se mi pomembno, da se ohrani dostop javnosti do sodišč. Sodišče ima v skupnosti pomembno družbeno vlogo in to bo treba upoštevati pri reorganizaciji," je navedel predsednik sodnega sveta.
Organizacija dela lahko skupaj še z nekaterimi sistemskimi ovirami po njegovem mnenju vpliva tudi na ugled sodstva. Kot primer je izpostavil sojenje v zadevi Patria. "Če bi vrhovni sodniki takrat lahko pisali ločena mnenja, bi bila zadeva bolj transparentna," je prepričan.
"Morali bi graditi na avtoriteti sodstva," je še dejal in opozoril, da se v sodstvu stvari izgrajuje počasi, podreti pa jih je mogoče na hitro. Spomnil je na dogajanje na Poljskem, Madžarskem ali v Turčiji. "Sodstvo je občutljiv mehanizem, tudi družbeno občutljiv, težko je priljubljen že zaradi svoje narave," je pojasnil.
Ob tem se je dotaknil tudi očitkov, da slovensko sodstvo ni doživelo lustracije. Posvaril je pred pavšalnimi sodbami na račun sodnikov zgolj zaradi tega, ker so delali že v prejšnjem sistemu in izpostavil, da sodstvo potrebuje stabilnost, ne revolucij.
Je pa optimističen, ko ugotavlja, da se v zadnjem času na prosta sodniška mesta prijavi veliko število kandidatov. "Konkurenca je vedno večja, prijavljajo se tudi kandidati z diplomami z uglednih tujih univerz, ki imajo že po 10 in več let praktičnih izkušenj," je pojasnil.
To po njegovih navedbah spreminja tudi pogled na funkcijo sodnika. "Včasih je bil to karierni sistem. Nekdo se je odločil, da bo sodnik in je bil sodnik. Danes ni več tako," je še dejal Novak, ki verjame, da bi v sodstvu morali imeti najboljše pravnike.
"Počasi krepimo avtoriteto sodstva, tudi s kritičnostjo in večjo transparentnostjo delovanja sodnega sistema. K temu prispeva tudi večja odgovornost sodstva samega. Tudi sodni svet lahko prispeva k temu, na primer z javnostjo vsebine sej," je prepričan.
Ob tem pa je omenil manko, ki ga za sodni svet prinaša dejstvo, da je funkcija v sodnem svetu častna, torej neprofesionalna. Po njegovem mnenju bi morali biti nekateri člani vsaj delno zaposleni na sodnem svetu. "Nekdo od članov sodnega sveta bi moral tu biti ves čas. Ob svojih rednih službah se težko hitro odzivamo na aktualne zadeve," je pojasnil Novak, sicer dekan novogoriške Evropske pravne fakultete.
Ob delu, ki jim ga nalaga novi zakon, pa se bodo morali spopasti še z morebitno menjavo na čelu sodnega sveta. Trenutno ima namreč predsednik sodnega sveta, ki ga člani izvolijo izmed sebe, enoletni mandat, Novaku se izteče poleti. Po novem zakonu bodo predsednika in podpredsednika volili vsaka tri leta, medtem ko mandat sodnega sveta ostaja dolg šest let.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
