Kot je v imenu predlagatelja veta uvodoma dejal državni svetnik Rudi Matjašič, je iz pogovorov z obrtniki in podjetniki razbral, da vajencev ne bomo imeli, če bo zakon ostal v takšni obliki. "Splošno mnenje je, da imajo oni v rokah škarje in platno. Tu ne gre za napenjanje mišic, temveč za racionalno odločitev gospodarstvenikov," je dejal.
Zakon o vajeništvu mora določiti vsebino, obliko in pogoje izobraževanja na vajeniškem učnem mestu in medsebojna razmerja med vajencem, šolo, izvajalcem vajeniškega usposabljanja ter zbornicami, ki zagotavljajo informacije o učnih mestih in nadzorujejo izvajalce usposabljanja, je razloge za odložilni veto naštel Matjašič.
Državne svetnike je nagovorila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič, ki je ponovila, da je namen zakona predvsem hitrejša poklicna socializacija mladih.
Zakon bi pilotno preizkusili na omejenem številu programov in za omejeno število vajencev, šol in delodajalcev. Za prvo leto načrtujejo vključevanje vajencev v štiri programe srednjega poklicnega izobraževanja. V prvih treh letih na ministrstvu pričakujejo do 200 vajencev na generacijo. Kot določa predlog zakona, bi imel vajenec status dijaka, ki se usposablja na delovnem mestu najmanj 50 odstotkov izobraževalnega programa.
Vetu sta nasprotovala sindikalista Branimir Štrukelj in Dušan Semolič. Oba sta se sicer strinjala, da zakon, kakršen je, ni popoln, so pa argumenti za vložitev veta po njunem mnenju zgrešeni. Semolič je dejal, da je vajeništvo za sindikate zelo pomembno, saj se bodo dijaki na ta način prvič srečali z delovnim okoljem.
Prav mladost pa je tista, ki po mnenju Semoliča terja več varovalk v zakonu. Predvsem želijo, da bodo vajenci delali v zdravem okolju in bodo spoštovani, na koncu pa za svoje delo tudi nagrajeni. Dejal je, da zakonu v celoti ne ploskajo, a gre za korak v pravo smer. Podobno stališče je zavzel tudi Štrukelj. Razlogi za veto so se mu zdeli zgrešeni, saj po njegovi oceni kažejo na nerazumevanje bistva vajeništva.
Veto so po koncu razprave podprli trije svetniki več, kot jih je glasovalo proti, zato bo moral DZ o zakonu odločati ponovno.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
