Ustavni sodniki so odločbo sprejeli v obravnavi ustavne pritožbe upokojenca, ki so mu zavrnili zahtevo za ponovno odmero pokojnine.
Po pravnomočnosti odmere njegove pokojnine se je izkazalo, da pri odmeri niso bile upoštevane razlike v plači za leta 1995 do 1997, priznane s sodbo delovnega sodišča. Odločitvi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) so sodišča potrdila. Njihove odločitve so bile oprte na stališča, da pritožnik z zahtevo za ponovno odmero starostne pokojnine ne more uspeti, ker zakon iz leta 2006 ne ureja posebnega izrednega pravnega sredstva zaradi nepravilno odmerjene pokojnine, so navedli na ustavnem sodišču.
Ustavno sodišče pa je zdaj ugotovilo, da je bil takratni zakon v neskladju z ustavo prav zato, ker ni predvidel možnosti ponovne odmere pravice do pokojnine in spremembe pravnomočne odmere za naprej v korist upravičenca zaradi zmotnih ali nepopolnih podatkov o prejemkih, ki bi morali biti upoštevani po takratnem zakonu za izračun pokojninske osnove.
Ker zakon iz leta 2006 ne velja več, je ustavno sodišče zgolj ugotovilo njegovo protiustavnost. Hkrati pa je določilo način izvršitve odločitve, da bi zagotovilo spoštovanje posebne narave pravice iz prvega odstavka 50. člena ustave tudi tistim, ki so zahtevali ponovno odmero pravice do pokojnine v času veljavnosti zakona iz leta 2006. Določilo je, da se o zahtevah za ponovno odmero pokojnine, vloženih v času veljavnosti zakona iz leta 2006, odloči na podlagi prvega in tretjega odstavka 183. člena veljavnega pokojninskega zakona.
Ustavno sodišče se je za tak način izvršitve odločilo zato, ker je zdaj veljavni zakon v 183. členu uvedel možnost ponovne odmere pokojnine z učinkom za naprej in je že glede na obrazložitev zakonodajalca mogoče šteti, da je zajel tudi primere, ko je do kršitve materialne določbe zakona prišlo zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja.
Poleg tega so ustavni sodniki razveljavili sodbe vseh treh sodišč in pritožnikovo zadevo vrnili v novo odločanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.
Ustavni sodniki pri odločitvi niso bili soglasni. Sodnik Jan Zobec je dal odklonilno ločeno mnenje, saj je nasprotoval že sprejemu ustavne pritožbe v obravnavo. Sodnika Ernest Petrič in Etelka Korpič - Horvat pa sta nasprotovala načinu izvršitve odločbe.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
