Prizadevanje za omejevanje pravic beguncev je po mnenju AI skoraj povsem zasenčilo pozitivne novice leta, kot so zapis pravice do vode v ustavo ter sprejem zakonov o partnerski zvezi ter varstvu pred diskriminacijo.
"Neslavni vrhunec tega smo doživeli v začetku letošnjega leta, ko je državni zbor sprejel spremembe zakona o tujcih, ki predvideva ukrepe, ki bodo pomenili hude kršitve človekovih pravic," so ob objavi poročila zapisali v Amnesty International Slovenije (AIS). Migrante in begunce se tako obravnava kot varnostno grožnjo in se jim odreka civilizacijsko pridobljene pravice. Zato pozivajo varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, da novelo zakona predloži v ustavno presojo.
Amnesty International je v svojem poročilu opozorila na "strupeno in razčlovečeno retoriko 'mi proti njim', s katero politiki ustvarjajo vse bolj razdeljen in nevaren svet". "Takšna politika in vzbujanje strahu sta postali nevarni sili. Tudi slovenske oblasti so v letu 2016 s podpihovanjem ekonomskih in varnostnih strahov sprejele nekaj spornih in vprašljivih ukrepov - brez ustrezne analize, brez resnične javne razprave, pogosto dejansko v tajnosti ter včasih z brezbrižnim kršenjem načel mednarodnega prava," so zapisali v AIS.
Kot so dodali, so se morale nevladne organizacije, ki delajo za pravice beguncev, v 2016 dvakrat angažirati ob sprejemanju zakonodaje, da bi preprečile ne le nazadovanje, ampak tudi kršitve človekovih pravic. Marca lani je bila na primer ukinjena pravica do denarne pomoči v višini 288 evrov, ki so jo pred tem begunke in begunci dobili za življenje v prvem mesecu po prejemu statusa mednarodne zaščite.
"Jeseni pa je ministrstvo za notranje zadeve šokiralo s predlogom spremembe zakona o tujcih, ki brezsramno predvideva kršitve vrste priznanih človekovih pravic, ki izhajajo iz mednarodnega begunskega prava, prava človekovih pravic in slovenske ustave," so še opozorili.
V začetku leta 2017 pa se je z njunim sprejemom v državnem zboru zaključila tudi zgodba še z dvema drugima zakonoma, ki vsebujeta rešitve, ki jih skrbijo in so se borili proti njihovi uveljavitvi, navajajo v AIS.
V AIS so sicer veseli, da jim je uspelo z opozarjanjem notranjega ministrstva bistveno popraviti člen, ki je s spremembo zakona o nalogah in pooblastilih policije policiji dal možnost uporabe električnega paralizatorja. Po drugi strani pa jih žalosti, da se je vlada odločila to orožje uvesti, ne da bi opravila pravo analizo stanja, ki bi verodostojno pokazala, ali je res potrebno. Skrbi jih tudi vsebina zakona o nadzoru državne meje, ki po njihovem mnenju nekritično niža pogoje posegov v zasebnost potnikov pri nadzoru državne meje in brez jasnih varovalk v uporabo uvaja nedoločena tehnična in druga sredstva.
Bistvenega koraka naprej ni Slovenija naredila niti na področju pravic Romov, ki so sicer v letnem poročilu AI stalnica že nekaj let. "Romi ostajajo marginalizirani, tako na ekonomskem kot socialnem področju, vlada pa se naslavljanja izziva ne loteva s strateškimi ukrepi, ampak s kratkoročnim lepljenjem obližev," so še zapisali.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
