Finančni ministri so novembra lani dosegli dogovor o merilih za opredelitev evropskega seznama tretjih držav oziroma jurisdikcij, ki niso pripravljene ustrezno sodelovati na področju podjetniškega obdavčevanja.
Ta je predvideval, da posebna skupina za podjetniško obdavčevanje identificira problematične države oziroma jurisdikcije, s katerimi naj EU začne pogovore o tem, kako lahko izboljšajo sodelovanje pri izmenjavi davčnih podatkov.
Konec januarja je unija poslala pisma državam, ki jih želi preveriti na podlagi dogovorjenih meril. Imen niso javno objavili. Po neuradnih informacijah pa naj bi šlo za okoli 90 davčno problematičnih držav, med katerimi naj bi bile poleg Brazilije, Singapurja in Paname tudi ZDA.
Če te države ne bodo ustrezno pristopile k reševanju problema davčnega sodelovanja in zagotovile spoštovanja mednarodno dogovorjenih standardov pri izmenjavi davčnih podatkov, se bodo znašle na evropskem črnem seznamu. Kakšne bodo posledice, za zdaj ni znano.
Malteški finančni minister Edward Scicluna, ki je v imenu malteškega predsedstva vodil zasedanje, je danes večkrat izpostavil, da evropskega črnega seznama davčnih oaz še ni in da je temeljni cilj tega procesa, da ga tudi ne bi bilo, da torej ne bi bilo treba nanj uvrstiti nobene države.
Evropski črni seznam naj bi bil nared do konca leta, so danes potrdili tako v malteškem predsedstvu kot v Evropski komisiji. Pričakovanje, da bo usklajen seznam pripravljen do konca leta, je izrazila tudi slovenska finančna ministrica Mateja Vraničar Erman.
Slovenija nacionalni črni seznam davčnih oaz že ima, na njem je 19 držav. Gre za seznam tretjih držav, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička družb nižja od 12,5 odstotka.
V uniji pa je potekala živahna razprava o tem, ali naj bo ničelna davčna stopnja merilo za opredelitev neke države za davčno problematično oziroma davčno oazo. Na koncu je bil dosežen kompromis, da sama po sebi ne more biti merilo, saj je treba upoštevati kombinacijo kompleksnih dejavnikov.
Finančni ministri so sicer danes v Bruslju dosegli tudi načelni dogovor o novih pravilih za preprečevanje davčnih zlorab oziroma izogibanja davkom, katerih temeljni namen je preprečiti dvojno neobdavčitev transakcij pri poslovanju članice unije s tretjo državo.
Gre za del mehanizma v boju proti davčnemu utajevanju v mednarodnih transakcijah znotraj projekta BEPS (Base Erosion and Profit Shifting Project), s katerim si članice prizadevajo za preprečitev zmanjševanja davčne osnove s selitvijo dejavnosti ali posameznih transakcij v države z nižjo obdavčitvijo, je pojasnila Vraničar Ermanova.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
