Storitve hranjenja in vodenja vrednostnih papirjev za račun strank kot samostojno dejavnost so začeli nekateri notarji in odvetniki opravljati po ukinitvi registrskih računov pri KDD, na katerih so imetniki hranili vrednostne papirje iz naslova privatizacije.
Če imetniki niso želeli izgubiti svojega premoženja, so morali delnice prenesti na trgovalni račun pri banki ali borznoposredniški družbi, kar pa je lahko povezano z nesorazmerno visokimi stroški. Z namenom zmanjševanja stroškov imetnikov računov se je tako oblikovala možnost, da za te delnice skrbijo notarji in odvetniki.
S tem pa se zaobide prepoved fiduciarnih računov, ki z redkimi izjemami velja v Sloveniji, je dopoldne v razpravi opozoril državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič.
Ena izmed izjem od prepovedi namreč velja za odvetnike in notarje, denimo za namene začasne hrambe zapuščine pokojne osebe, dokler je ne razdelijo dedičem. "Ni pa primerno, da odvetniki in notarji svojo izjemo izkoristijo tako, da za svoje stranke kljub splošni prepovedi vodijo fiduciarne račune tudi takrat, ko zanje skrbniških storitev ne opravljajo," je ponazoril Božič.
DZ je danes prepoved vodenja vrednostnih papirjev na fiduciarnem računu za odvetnike in notarje, kadar je to edina storitev za stranko, podprl, hkrati pa z dopolnilom koalicijskih strank določil, da se za kršitev te prepovedi ne bi štelo, če gre za trgovanje z delnicami večjega števila strank.
Glavni namen prenove zakona o trgu finančnih instrumentov je sicer v prilagoditvi evropski zakonodaji. Tako se v slovenski pravni red prenaša direktiva o žvižgačih, po kateri prijavitelj zlorab agenciji zaradi tega obvestila o kršitvi ne bo odškodninsko ali kazensko odgovarjal, prav tako ne bo izgubil zaposlitve.
Poleg tega bo lahko ATVP kršiteljem izrekala višje globe, kot jih določa zakon o prekrških. Da bi se preprečilo selitve gospodarskih družb v države z manj strogimi sankcijami, je namreč EU poenotila višino glob, je pojasnil Božič. Bo pa ATVP pri tem upoštevala načelo sorazmernosti, slovenski gospodarski družbi torej ne bi smela biti izrečena enaka globa kot kakšni veliki gospodarski družbi članice unije.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
